Kakšne osebe vam gredo najbolj na živce?

pamet na tvojo žalost nima nič opraviti z ekonomskimi razmerami, ampak je približno enako razporejena po celem svetu. samo ti nisi dovolj pameten, da bi to razumel :)[/quote]

Statistiko lahko prilagajaš kot ti paše, ampak statistično je pa tudi to da je najvišja verjetnost da si ti med tistih 68 in nekaj odstotkov, kajti če nima pamet nič opraviti z ekonomskimi razmerami potem tvoja višina plača napram moji nima nobene veljave kdo je bolj pameten in posledično sposoben 🙂

Se pa tu strinjam s tabo

verjetnost je res, ja :))))))
višina plače res ima bolj malo povezave z IQ-jem, ampak večjo z EQ-jem in pridnostjo/garaštvom.
tudi, če se hočeš prepričat, da si pri prvem zelo uspešen, popušiš na celi črti pri zadnjih dveh. in lenoba v kombinaciji z emocionalnim idiotizmom je veliko večji razlog, da si za babe nezanimiv.

Noben mi ne gre na živce, včasih sem samo slabe volje. 🙂

Vse to je lahko relativno.
Tvoj argument v katerega si 110% prepričana mogoče sploh ne drži pa ti sploh ne veš to…. :/[/quote]
Govorim o materialnih argumentih, ki jih lahko vidis, preberes. Npr naj karikiram: vsi vidimi bel zid, omenjeni bo pa to ignoriral in naprej trdil, da je crn.
Ves vcasih je preprosto, bela bela in crna crna .

Ja podobno kot kulturneža moti vase manj ljudi. Preprosto se z njimi ne ukvarjam.

Drugačni argumenti od človeka pričakujejo, da se sooči s tisto resnico, ki je pri sebi ne mara in to potem s sabo prinese potrebne spremembe, ki jih ta oseba mora pri sebi narediti.
Ljudje radi lažemo sebi, se tolažimo, ustvarjamo nek navidezni svet v katerem se počutimo varne. A hkrati je ta občutek varnosti precej krhek, saj ga vsak, ki nas spomni na našo lastno laž, ogroža in od nas zahteva, da se odrečemo iluzijam ter soočimo z bolečo resnico.

Kdor absolutno zavrača tuje argumente, se boji soočiti z občutki o lastni nepopolnosti.
Se boji, da ga ljudje več ne bodo sprejemali, ker verjame, da ni več vreden sprejemanja, ker sebe ne more sprejeti.[/quote]

Ti sprejemaš tuje argumente?
Kaj pa sebe?
Se počutiš varnega?

A kdaj bereš za sabo? Velja napisano tudi zate ali pišeš samo za druge?

Pamet brez modrosti je, kakor avtomobil brez volana, da bi ga usmerjal, in zaklopk, da bi vedel, kdaj ustaviti.
Modrost pa nikoli ni v velikem razkoraku z osebno zrelostjo, ki je pri tebi v otroški razvojni fazi, zato pa tudi nisi ne žena in tudi ne boš nikoli mati ali družinski človek, ampak boš živela sama, ker nisi nikoli odrasla in prerasla narcisizma, saj normalen človek, sploh pa v tvojih letih, ko je že čez 30, pa deluje kot en 12-letni samovšečnež, nima potrebe po ošabnosti, torej želje sebe povzdigovat in poveličevat s tem, ko druge daje v nič, ali pa da se norčuje iz osebnega dostojanstva ljudi, medtem ko sebe prištevaš v neko elito, čeprav tvoj izrazni jezik in obnašanje razkriva zgolj zelo preprosto, ozko primitivnost na otročji ravni.

Pamet brez modrosti je, kakor avtomobil brez volana, da bi ga usmerjal, in zaklopk, da bi vedel, kdaj ustaviti.
Modrost pa nikoli ni v velikem razkoraku z osebno zrelostjo, ki je pri tebi v otroški razvojni fazi, zato pa tudi nisi ne žena in tudi ne boš nikoli mati ali družinski človek, ampak boš živela sama, ker nisi nikoli odrasla in prerasla narcisizma, saj normalen človek, sploh pa v tvojih letih, ko je že čez 30, pa deluje kot en 12-letni samovšečnež, nima potrebe po ošabnosti, torej želje sebe povzdigovat in poveličevat s tem, ko druge daje v nič, ali pa da se norčuje iz osebnega dostojanstva ljudi, medtem ko sebe prištevaš v neko elito, čeprav tvoj izrazni jezik in obnašanje razkriva zgolj zelo preprosto, ozko primitivnost na otročji ravni.[/quote]

čestitam, malokomu se uspe tako perfektno usrat v lastno skledo :))))

Podobno, zato predvidevam, da ti kakšna Lepopraska ali Glogfish tudi ni osebno preveč simpatična, kakor meni ne. 🙂 Se pravi: aroganca, domišljavost, prevzetnost, nadutost, samovšečnost, primitivnost, grobost, pomanjkanje stila, nepremišljena direktnost… 😉

Podobno, zato predvidevam, da ti kakšna Lepopraska ali Glogfish tudi ni osebno preveč simpatična, kakor meni ne. 🙂 Se pravi: aroganca, domišljavost, prevzetnost, nadutost, samovšečnost, primitivnost, grobost, pomanjkanje stila, nepremišljena direktnost… ;)[/quote]

O konkretnih osebah ne bi razpravljala, mi pa te lastnosti niso všeč. Čeprav se je tudi meni že zgodilo, da sem bila nepremišljeno direktna takrat, ko sem imel že vsega “poln kufer”.

Drugačni argumenti od človeka pričakujejo, da se sooči s tisto resnico, ki je pri sebi ne mara in to potem s sabo prinese potrebne spremembe, ki jih ta oseba mora pri sebi narediti.
Ljudje radi lažemo sebi, se tolažimo, ustvarjamo nek navidezni svet v katerem se počutimo varne. A hkrati je ta občutek varnosti precej krhek, saj ga vsak, ki nas spomni na našo lastno laž, ogroža in od nas zahteva, da se odrečemo iluzijam ter soočimo z bolečo resnico.

Kdor absolutno zavrača tuje argumente, se boji soočiti z občutki o lastni nepopolnosti.
Se boji, da ga ljudje več ne bodo sprejemali, ker verjame, da ni več vreden sprejemanja, ker sebe ne more sprejeti.[/quote]

Napisano je še kako res, dejansko pa gre najbolj za občutek ogroženosti.

Vse to je lahko relativno.
Tvoj argument v katerega si 110% prepričana mogoče sploh ne drži pa ti sploh ne veš to…. :/[/quote]
Govorim o materialnih argumentih, ki jih lahko vidis, preberes. Npr naj karikiram: vsi vidimi bel zid, omenjeni bo pa to ignoriral in naprej trdil, da je crn.
Ves vcasih je preprosto, bela bela in crna crna .[/quote]
V službi se resnično trudiš, delaš več in bolje od ostalih, ki so te zaradi tega, ker so zavistni začeli blatit pri nadrejenih in si prisvajat tvoje zasluge.
Nadrejeni se želi prepričat in ravno, ko te obišče te najde brez dela….
Njegova resnica je, da si lena kot gnoj, točno taka kot te zavistni sodelavci opisujejo, zato dobiš odpoved oz ti preprosto ne podaljšajo pogodbe…
Ves vcasih je preprosto, bela bela in crna crna

Najprej moraš ti biti sposobna napisati argument, če želiš, da ga kdorkoli sprejme ali pa ne.
Samo golo, brezvezno kritiziranje kot odsev tvojih lastnih frustracij, pa ni noben argument. Lahko pa to vseeno sprejmem. 🙂

Res je.
Takšna oseba se vrti v svojem začaranem krogu ošabnosti, razočaranja in vnovične ošabnosti kot odziva na razočaranje in nesprejemanje okolice.

Godrnjave in kritizerske. Nikoli nič v redu-če narediš, ni prav, če ne narediš pa prav tako ne. Rada imam aktivne, ki pridejo in rečejo: to mislim, da bi bilo dobro narediti, imam že izbrano ekipo, ki mi bo pomagala in projekt uspe. V godrnjanju in kritizerstvu pa ni navdiha, je samo poden od podna, ki ne premika, ampak duši.

ja, take imamo tudi v naši firmi, vsi jih šikanirajo, oni pa naaaajveč delajo… v reanici jih je 90% lenuhov tipa Matkič in so zavzeti edino pri opravljanju…
če hočeš najt delo, ga boš našel. v vseh letih dela in večih firmah se mi nikoli ni zgodilo, da bi mi bilo dolgčas. v skrajnem primeru lahko pomagaš sodelavcu ali primeš za metlo. tudi če imaš podiplomca, ti zaradi tega preverjeno ne bo padla krona z glave.

Slabo prenašam pohlepne osebe.

…najbolj mi gredo na živce osebe ki prepričujejo prepričane…..
na forumih nkol ne bo veljalo belo je belo in črna je črna,vedno bo mavrica :))

Govorim o materialnih argumentih, ki jih lahko vidis, preberes. Npr naj karikiram: vsi vidimi bel zid, omenjeni bo pa to ignoriral in naprej trdil, da je crn.
Ves vcasih je preprosto, bela bela in crna crna .[/quote]
V službi se resnično trudiš, delaš več in bolje od ostalih, ki so te zaradi tega, ker so zavistni začeli blatit pri nadrejenih in si prisvajat tvoje zasluge.
Nadrejeni se želi prepričat in ravno, ko te obišče te najde brez dela….
Njegova resnica je, da si lena kot gnoj, točno taka kot te zavistni sodelavci opisujejo, zato dobiš odpoved oz ti preprosto ne podaljšajo pogodbe…
Ves vcasih je preprosto, bela bela in crna crna[/quote]
Mislim, da nisi cisto razumel moje razlage, ker tole napisano nima neke veze s tistim kar sem zelela povedat.Ok morda sem napisala premalo nazorno in bi lahko nasla boljso primerjavo ampak nima veze.

Drugačni argumenti od človeka pričakujejo, da se sooči s tisto resnico, ki je pri sebi ne mara in to potem s sabo prinese potrebne spremembe, ki jih ta oseba mora pri sebi narediti.
Ljudje radi lažemo sebi, se tolažimo, ustvarjamo nek navidezni svet v katerem se počutimo varne. A hkrati je ta občutek varnosti precej krhek, saj ga vsak, ki nas spomni na našo lastno laž, ogroža in od nas zahteva, da se odrečemo iluzijam ter soočimo z bolečo resnico.

Kdor absolutno zavrača tuje argumente, se boji soočiti z občutki o lastni nepopolnosti.
Se boji, da ga ljudje več ne bodo sprejemali, ker verjame, da ni več vreden sprejemanja, ker sebe ne more sprejeti.[/quote]

Napisano je še kako res, dejansko pa gre najbolj za občutek ogroženosti.[/quote]
Teoretično je to res, dejansko pa zgolj nek larifari…. ti ne moreš vedet kdaj je nek argument utemeljen in kdaj gre samo za ohranjanje ugodja. Vse to lahko presojaš z neke časovne distance.

ps
Pa ne spet napisat, da sem nesramen, ker tokrat sem se potrudil in nisem zastavljal provokativnih vprašanj, ki bi te morala napeljat k razmišljanju, ne pa da se zgolj braniš, ker se ne želiš soočit z resnico, ki je pri sebi ne maraš…..

ja, take imamo tudi v naši firmi, vsi jih šikanirajo, oni pa naaaajveč delajo… v reanici jih je 90% lenuhov tipa Matkič in so zavzeti edino pri opravljanju…
če hočeš najt delo, ga boš našel. v vseh letih dela in večih firmah se mi nikoli ni zgodilo, da bi mi bilo dolgčas. v skrajnem primeru lahko pomagaš sodelavcu ali primeš za metlo. tudi če imaš podiplomca, ti zaradi tega preverjeno ne bo padla krona z glave.[/quote]

Ni bilo bistvo mojega pisanja v tem, da se pohvališ kako ti znaš v službi poprijet za vsak štil, nekdo drug pa ne, podal sem nek hipotetičen primer, ki pokaže na to, da je resnica lahko relativen pojem oz je precej subjektivna stvar na osnovi katere nekdo sprejema svoje odločitve.

Napisano je še kako res, dejansko pa gre najbolj za občutek ogroženosti.[/quote]
Teoretično je to res, dejansko pa zgolj nek larifari…. ti ne moreš vedet kdaj je nek argument utemeljen in kdaj gre samo za ohranjanje ugodja. Vse to lahko presojaš z neke časovne distance.

ps
Pa ne spet napisat, da sem nesramen, ker tokrat sem se potrudil in nisem zastavljal provokativnih vprašanj, ki bi te morala napeljat k razmišljanju, ne pa da se zgolj braniš, ker se ne želiš soočit z resnico, ki je pri sebi ne maraš…..[/quote]

Opravičujem se, velecenjeni mr. On. :)) Kaj čem, ostra sem, zato sem samska. ;)) Kateri moški bi se z mano ubadal? :))

Teoretično je to res, dejansko pa zgolj nek larifari…. ti ne moreš vedet kdaj je nek argument utemeljen in kdaj gre samo za ohranjanje ugodja. Vse to lahko presojaš z neke časovne distance.

ps
Pa ne spet napisat, da sem nesramen, ker tokrat sem se potrudil in nisem zastavljal provokativnih vprašanj, ki bi te morala napeljat k razmišljanju, ne pa da se zgolj braniš, ker se ne želiš soočit z resnico, ki je pri sebi ne maraš…..[/quote]

Opravičujem se, velecenjeni mr. On. :)) Kaj čem, ostra sem, zato sem samska. ;)) Kateri moški bi se z mano ubadal? :))[/quote]
Ok, opravičim…. ampak samo zaradi let… 😉

Kateri moški bi se s tabo ubadal? Če dobro kuhaš, vsak, ki bi bil lačen….. :)))

Če se gre za osebo, za katero je vsak drugačen argument, ki nasprotuje sami osebi, neutemeljen, potem tvoja razlaga pade v vodo.
Še posebej v tem primeru, kjer Antilopa govori za osebo, ki hoče imeti vedno prav. Saj praktično ni možno, da bi neka oseba tudi dejansko imela vedno prav.
Imeti prav in hoteti imeti prav, pa sta dva različna pojma. 🙂

Mogoče tisti, ki ne želi imeti vedno prav. 🙂