Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Kakšne so kaj cene posode AMC

Kakšne so kaj cene posode AMC

AMC posoda ima 30 let garancije oz. doživljenjsko garancijo? Kaj zajema garancija? Sprašujem zato, ker AMC posoda, ki je bila narejena po letu 1998, je danes uporabna tudi na indukciji, v nasprotnem primeru ni. Zato, v kolikor je garancija “samo” 30 let, vsi, ki ste posodo kupili po letu 1986, bi vam jo načeloma morali zamenjati z novejšimi modeli, ki se lahko uporabljajo tudi na indukciji. Ali se je že kdo srečal s to problematiko, in ali je kdo preveril kaj zajema garancija?

Ma kaj vsi ki uporabljate AMC posodo ste ločeni? Je to kako pogojeno?

Pozdravljeni!

Sam sem uporabnik in svetovalec pri AMC in Začel sem pred tremi leti in delam poln delovni čas za AMC. Pred tem sem bil enkrat na AMC predstavitvi pri sosedi v bloku, kjer sem živel še z starši, star sem bil približno 12-13 let ali kaj takega. Vmes sem pozabil, da AMC sploh še obstaja. Od kar sem ponovno spoznal AMC posodo (najprej to), bolj navdušen ne morem biti. kuhanje z AMC je tako enostavno, da ni bolj enostavnega početja kot to. Pečenje brez maščobe, kuhanje brez dodajanja vode, hitro kuhanje in najbolj fascinantna prednost: povsem avtomatično kuhanje! Poleg tega je tu še popekanje, gratiniranje, pečenje – naš kuhalnik je namreč tudi pečica – res neverjetna. Dizajn odličen, ročaji popolnoma iz jekla, ki se med kuhanjem ne segrevajo, urce na pokrovkah, ki pokažejo natančno temperaturo, piskač, ki te opozori, da lahko šparaš z energijo – sistem je absolutno neverjeten – ampak najboljše pri vsem skupaj pa je rezultat kuhanja – hrana je tako okusna, da ni za opisat, to enostavno morate probat. Neverjetna razlika je med kuhanim korenčkom iz vode in brez nje. Mnogi mislijo, da pa bo pečeno meso brez maščobe pusto in neokusno – povsem obratno – izjemno izjemno okusno in sočno – zakaj? Ker se potem, ko ga popečeš (kot na žaru), še skuhaš v lastnem soku, pod vreliščem – s tem ohrani večina sestavin, ki jih vsebuje in olje (še posebej olivno – zaradi boljšega okusa) dodamo potem na koncu, seveda zaradi okusa. maščobe so nujno potrebne za naš organizem, ampak je bistveno bolje, če se jih doda na koncu, kakor na začetku kuhanja.

Še primerjava z Zepter posodo, če koga zanima. Moja starša sta se odločila za njo pred cca. 20. leti, ker je bila pač cenejša od AMC. Zelo dobra posoda, lep dizajn, velja podobno kot pri AMC – če je ne uporabljaš, kot je temu namenjeno, je povsem navadna posoda, ki drži malo dlje toplo. Ugotovil sem, da se pri Zepterju da pečt brez maščobe, da pa popolnoma brez dodajanja vode – to pa žal ne gre. Njihov sistem za hitro kuhanje – precej zakomplicirana pokrovka, zelo velika ter težka za uporabo in čiščenje. Vsega ostalega Zepter posoda žal ne premore. je obstojna, se da fajn z njo kuhat, ampak če kuhamo povsem klasično, potem je pač posoda, kakor vsaka druga. Žal ali pa na srečo, je AMC pravzaprav brez konkurence, ker takega sistema, ki bi vse to omogočal, kar omogoča AMC, ni!

Zdaj pa še malo o delu. Moje delovne izkušnje so kar bogate in dokaj raznolike. Še ko sem živel v Mariboru (sedaj sem v Logatcu), sem se ukvarjal z mnogimi dejavnostmi oz. firmami (Oriflame, Amway, Smiljan Mori – trženje zavarovanj) – se pravi direktna prodaja (Oriflame) in mrežni marketing (Amway in zavarovalništvo preko Morija). V bistvu sem vsakega malo probal – nisem bil še najbolj prepričan, da sem za tako delo oz. da sem lahko uspešen v tem segmentu. Zato sem to pustil, zapustil tudi Maribor, se preselil na Gorenjsko, kjer sem bil najprej zaposlen na zavarovalnici, kasneje sem se začel ukvarjati z pospeševanjem prodaje izdelkov na drobno – potnik za določena podjetja – se pravi obiski trgovin (najprej gorenjska in Ljubljana, kasneje primorska in notranjska). Delal sem preko s.p.-ja za več podjetji (Jamnica, Paloma, Danone – pri slednjem 4,5 leta) in spoznal pravo delo trgovskega potnika, ki je precej zahtevno v smislu pritiska nadrejenih – saj si prvi na tapeti, če prodaja ni dobra. In tako sem vmes seveda popolnoma pozabil na direktno prodajo in mrežni marketing in podobno. Še celo sem se zaklel, da nikoli več v življenju ne bom delal za kaj podobnega – ni šans! Ampak, zarečenega kruha se največ poje. Danone je zapiral svoja vrata po Evropi – pred nekaj leti je namreč zaprl 28 predstavništev po Evropi (kar se tiče mlečnih izdelkov) in vse selil v Azijo, logistiko pa prepustil drugim firmam (v Sloveniji se s tem ukvarja, mislim da Erfa). In pač sem bil primoran iskat delo. Nakar me pokliče znanka (tudi potnica) in me vpraša, če poznam AMC, jaz takoj: kaj je to? Prideva do tega, da oni nudijo delo za nedoločen čas in da me bo direktor poklical za na sestanek, če želim, seveda. In ja, me pokliče, se dobiva in mi začne razlagat, kako in kaj. Dodelili so mi mentorja iz gorenjske in grem z njim na prvo predstavitev, t.i. party. Bil sem navdušen, videl sem, da je posoda fenomenalna, delo zanimivo in enostavno in sem se odločil, da začnem delat takoj. Po pravici sem bil odločen že prej, ker sem rabil zaposlitev. In sem začel – moram priznat ni mi bilo lahko – imel sem prijatle in sorodnike v MB, nekaj malega na gorenjskem in nekaj na notranjskem in tako sem nekaj časa “letal” na relaciji MB, gorenjska, notranjska in tako željenega uspeha ni bilo. Je bilo nekaj, ampak premalo. Nato sem prerezal popkovino z MB in gorenjsko ter se osredotočil na notranjsko, Idrijo, Ljubljano, malo primorske in malo dolenjske in z vztrajnostjo in navdušenjem – uspel! Leta 2013 sem bil tretji najboljši svetovalec v Sloveniji! V tem delu moraš razmišljat. O tem kako postavljati vprašanja. Sedaj, po treh letih dela ugotavljam, da to delo pravzaprav sploh ni prodaja loncev, niti najmanj. To delo je delo na sebi, na tem kako boš predstavil samega sebe in da bodo ljudje v končni fazi kupili AMC zaradi tebe in zaradi prednosti, ki jih AMC posoda ponuja. Lonci so samo sredstvo do lastnega zadovoljstva in do zadovoljstva stranke. Naši lončki mi omogočajo, da grem lahko na morje kadar čem, da si lahko kupim to kar rabim, da lahko grem na kavo k stranki, kadar čem, da jih lahko pokličem po telefonu in me ne pošljejo ne vem kam, ampak so navdušeni! Ljudje so navdušeni in veseli, da sem se oglasil pri njih in da so od mene kupili AMC! To je razlika med nami in drugimi podjetji. Sistem, ki ga AMC ponuja človeku, ki se zanj odloči, je najboljši sistem na svetu. Govorim za vse, tako za svetovalce kot za uporabnike. Vprašanje ali imeti AMC ali ne, ni v denarju! Je samo zavestna odločitev, da želiš jesti bolje, živeti bolje! Vprašanje ali delati z AMC ali ne, ni v času! Je samo zavestna odločitev, da želiš jesti bolje, živeti bolje! To je vse, kar lahko povem.

In še odgovor na vprašanje za uporabnika: aloalo glede garancije. 30 letna garancija na jeklo in jeklene dele, omogoča, da lahko kuhate z AMC brez dodajanja vode, da lahko pečete brez dodajanja maščobe in uporabljate hitro pokrovko ob menjavi tesnil (tesnila, bakelitni deli so potrošni material – ne spada v garancijo). Elektronski deli (navigenio, viziotherm, audiotherm) imajo pa 2 oz. 3 leta garancije. Si ne predstavljam, da bi podjetje zamenjalo posodo zato, ker se je stranka odločila, da bo kuhala z indukcijsko ploščo. To je nekaj podobnega, kot bi naprimer avtomobilska firma zamenjala avto kupcu za to, ker je zamenjal akumulator in mu je “skurilo” napeljavo – saj je bolan primer, ampak boljšega se v tem trenutku ne spomnim. Indukcije pred letom 1996 v svetu niso poznali, zato tudi niso mogli narediti posode, ki bi delala na indukcijo – kar je logično. In če se stranka odloči, da bo menjala kuhališče, tukaj ne vidim logike, zakaj bi sedaj moralo podjetje avtomatsko zamenjati stranki posodo? 30 letno garancijo je uvedla Evropska unija in ne AMC – to velja za vse izdelke izdelane v EU (če se motim, me popravite), vendar se je AMC odločil, da pride potrošniku še vedno naproti, če bi bilo z lončki nekaj tako narobe, da ne bi več kuhali na AMC način. Je pa servis še vedno zagotovljen. Dobro pa je to, da garancija velja po celem svetu enako, ne glede na to, kje ste kupili posodo.

Za konec samo še: Jesti bolje, živeti bolje!

Lep pozdrav!
Borut

Je pa ena dobra stvar za vse, ki imate AMC in je zaradi indukcije ne morete uporabljat in za vse, ki nimate AMC pa bi jo želeli imeti. Novost: Staro za novo!

Za vse, ki vas zanima: borut.zorko@gmail.com

Lp, Borut

Z ženo sva kupila AMC-jevo posodo pred približno 40-imi leti. Kasneje, ko so se prve pojavile, sva kupila tudi pokrovko za kuhanje pod višjim tlakom. Posoda še danes, kljub redni uporabi, izgleda, kot nova, tudi zaradi tega, ker pri pomivanju po očiščenju posodo redno splahnem z jabolčnim kidom in šele nato splaknem s toplo vodo- Tako ne uporabljam dragega originalnega čistila, ki se ni pokazal nič bolje kot kis. Žal mi je samo to, da je sedaj ne morem več uporabljati, ker sem nabavil induktivno grelno ploščo. Če bi imel možnost, bi novo AMC posodo takoj nabavil kljub temu, da sem upokojenec, vendar mi ena upokojenska plača tega ne omogoča.

Lep pzdrav, Marijan

ti nimas vseh cistih ..tvoja babi tak pozna sam plocevinaste posode

zato pa je bivsi a ne 🙂 ker ni dal za posodo hehe

S prodajo do dodatnega zaslužka

Imate životarjenja na robu bankrota počasi dovolj? Želite usodo vzeti v svoje roke in obogateti? Potem je danes vaš srečen dan. Pokličite nas in odprli vam bomo pot v raj!
avtor

Nekako takole različna podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo najrazličnejših izdelkov, vabijo k sebi nove prodajalce. Ljudje so v stiski, brezposelnost se povišuje, plače upadajo, zato marsikateri ugrizne v to jabolko. Želi povečati svoje prihodke in poskusi. Seveda pohvalno, vsekakor bolje kot ležati doma in tarnati, da se nič ne da. A kaj vse vas na poti do raja lahko doleti? Kaj vse boste morali početi in koliko boste sploh zaslužili? Izkušnje s tem so različne. Predstavljamo zgodbe Romana, Eve, Vinka in Marije. Samo za pokušnjo: Roman pravi, da je mogoče s štirimi urami dela na dan zaslužiti več kot tisoč evrov na mesec. Poglejmo torej, kako.

Mrežni marketing, direktna prodaja, piramidna prodaja verjamemo, da veliko ljudi še vedno meša te pojme in jih ima v spominu spravljene kot brezoblično mešanico plastičnih posod, različnih čistil in igre Catch the Cash. Marsikdo se še spominja razcveta tovrstnih prodaj, ki so k nam prišle v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, tudi v začetku devetdesetih se je zdelo, da še vedno cvetijo. To je bil tudi čas, ko si na drugi strani telefonske povezave zaslišal daljnega znanca, ki te je, seveda po uvodnih vljudnostih, povabil na to ali ono predstavitev tega ali onega izdelka.

Ne, to ni mreža, to je nekaj povsem novega, drugačnega, so hiteli razlagati, klicanemu pa navadno ni preostalo drugega, kot da se nekako izmota, da pravzaprav nima časa. Ali so ljudje lahko dobro zaslužili s prodajo? Kako je s tem danes? Je mogoče zaslužiti in kako? Zbrali smo nekaj zgodb ljudi, ki imajo s prodajo takšne in drugačne izkušnje.

Prodaja na domu

Roman Klobasa ne mara, da se njegova dejavnost povezuje z mrežnim marketingom. Mi smo svetovalci za zdravo prehranjevanje in pomočniki pri nakupu in ne delujemo na ta način! Ljudem izdelke prestavimo v praksi, jim argumentirano predstavimo prednosti kuhanja s takšno posodo, kar pomeni, da se ljudje o naših izdelkih prepričajo sami in jih nato tudi po svoji presoji kupijo. Pravi, da imajo nekateri vseeno negativno predstavo o njihovem delu in pristopu, ker so verjetno imeli slabe izkušnje s kakšnim drugim podjetjem, ki ne dela profesionalno. Lahko pa rečem, da ko nas vidijo delati v praksi, svoje mnenje spremenijo in so zelo zadovoljni, seveda v slogu pravega prodajalca pojasni Roman Klobasa.

Roman že dve desetletji dela za podjetje AMC, ki izdeluje in prodaja posodo iz plemenitega jekla. Potem ko mu je prodaja dve leti pomenila postranski zaslužek ob redni zaposlitvi, se je temu delu nato popolnoma posvetil kot samostojni podjetnik. Po 20 letih še vedno dela z navdušenjem. Svetovanje poteka pri morebitnih kupcih na domu. Pri družini se dogovorimo za prijetno družabno srečanje, na katerem se pogovarjamo o zdravem prehranjevanju in vse skupaj seveda tudi praktično izvedemo.

Navzoči tudi sami preizkusijo naše izdelke. Če želi, lahko družina povabi tudi svoje prijatelje, znance in sorodnike. Tudi tiste, ki so že naši kupci, da malo obnovijo znanje kuhanja s to posodo. Udeleženci nato organizirajo srečanje pri sebi, povabijo svoj krog prijateljev in tako dela nikoli ne zmanjka, pojasnjuje Klobasa, ki naslednji dan po srečanju obišče družino, da se pogovorijo o srečanju, izdelkih ter pogojih in možnostih nakupa.

Roman klobasa

Kako in zakaj sem začel prodajati

Preprosto, za uresničitev življenjskih sanj sem potreboval delo in dodatni zaslužek. Pa sem dal oglas, da želim delati v popoldanskem času. Poklical me je tedanji menedžer podjetja AMC, ki je deloval na mojem območju, in tako se je začelo, se spominja Klobasa. Delo si vedno razporeja sam. Prednost vidi v tem, da dela toliko, kot sam želi, in takrat, ko mu ustreza. Kljub temu njegov delovnik v povprečju traja vsaj deset ur na dan. Ker veliko delam, tudi veliko zaslužim. A če si želim za dva meseca na dopust, pač grem, se pohvali sogovornik.

Koliko zasluži, nam seveda ni hotel povedati, je pa nekoliko skrivnostno dejal: Če v naše delo vložite polovico delovnih ur redno zaposlenega, je zaslužek gotovo tisoč evrov in več. O zaslužku odloča vsak posameznik če dela veliko, veliko zasluži, če dela malo, zasluži malo, nič ne pade samo z neba. A pravi, da se z zaslužkom nikoli ni obremenjeval, saj če zaupaš vase, verjameš v delo in izdelek, vse teče, kot je treba. Pri tem delu sem zelo uspešen.

Za uspeh je odločilno imeti močno željo po uspehu in veselje do tega, kar delaš delo ti mora biti zabava. Pomembno se mi zdi tudi, da imaš podporo najožjega kroga ljudi, s katerimi deliš življenje, razmišlja Klobasa. Stavi še na odkrit in pošten odnos z ljudmi. Vse, kar pri tovrstnem delu poveš in predstaviš, mora biti res, dodaja.

Komu bi priporočil svoje delo

Roman vsakomur priporoča, da to poskusi. Kot dopolnilno dejavnost ali pa redno, saj je prepričan, da vsakdo, kdor se loti prodaje AMC, lahko preživi brez redne zaposlitve. In za koga je še posebej primerno? Ni pravila, primerna je vsaka oseba, kateregakoli poklica in dejavnosti; našega dela sem naučil že mnogo raznovrstnih ljudi, poudarja Roman. Pogoj pa je, da ima oseba vozniški izpit, svoj avto in na voljo vsaj šest ur na teden za delo. In nekaj prihranjenega denarja za gorivo za prvi mesec. Njihova prednost je, pravi Roman, da ob predstavitvi izdelkov govorijo o temah, ki zanimajo skoraj vsakogar zdravi prehrani, užitku pri kuhanju brez odrekanja in varčevanju z denarjem.

Osebi, ki želi prodajati njihove izdelke, ni treba v ta posel vložiti nobenih sredstev. Vsak dobi delovno garnituro posode, računa lahko na pomoč izkušenejših kolegov in je deležen rednega izobraževanja in dopolnjevanja znanja. Zveni kar prelepo, da bi bilo lahko res. Koliko pa je Roman na boljšem, če pripelje nove člane v podjetje? Naš zaslužek ni odvisen od novih članov, ki se začnejo ukvarjati z našo dejavnostjo. Pri našem delu ne gre za mrežno prodajo. Vsi smo povsem enaki, tudi kar zadeva plačilo, trdi.

Glede statusa zaposlitve omogočajo več možnosti. Lahko si zaposlen redno, lahko si samostojni podjetnik, lahko pa delo opravljaš kot dodatno dejavnost oziroma po pogodbi. Od vrste zaposlitve pa so odvisni tudi dajatve in prispevki, ki jih je seveda treba plačati, svojo pripoved konča Roman Klobasa.

Eva Lavrič

Pri tem delu mi najbolj ustreza to, da lahko vse opravim doma prek spleta, pravi Eva Lavrič, ki je trenutno na porodniškem dopustu, sicer pa zaposlena v banki.
Prodaja je predvsem njen konjiček

Eva Lavrič je redno zaposlena v eni od večjih bank v Sloveniji. Ker je potrebovala dodaten zaslužek, se je odločila, da bo v prostem času prodajala kozmetične izdelke za podjetje Oriflame. Vsaj toliko kot denar so me pritegnili njihovi izdelki, saj so iz naravnih sestavin in sem jih želela podrobneje spoznati. Za to možnost sem pred približno tremi leti izvedela prek moževe sestre, ki se je kratek čas ukvarjala s prodajo. A ker ji je primanjkovalo časa, me je vprašala, ali bi morda želela prodajati te izdelke, pripoveduje Eva.

Kaj je po njenem pomembno za uspeh v mrežnem marketingu? Treba je imeti širok krog ljudi, ki so redni kupci teh kozmetičnih izdelkov. Zato zase ne morem reči, da sem posebno uspešna, ker nimam veliko odjemalcev. Vzeti bi si morala veliko več časa za pridobivanje strank in intenzivneje prodajati, tako pa mi vse skupaj na mesec ne vzame več kot ure ali dveh. Vse skupaj je bolj konjiček, pravi Lavričeva. Seveda je tudi zaslužek temu primeren; tako je Evin v celotnem letu 2016 recimo znašal le 153 evrov, kar je v resnici le za kakšen priboljšek.

Ali se je s tovrstno prodajo sploh mogoče preživljati? Jaz sicer ne bi mogla preživeti samo s to prodajo, saj ne poznam tako velikega kroga ljudi. Poznam pa nekaj oseb, ki jim to uspeva, zato vem, da je mogoče. Če se s to prodajo želiš intenzivno ukvarjati in dobro zaslužiti, je priporočljivo obiskovati mesečne sestanke v podjetju, kjer se seznaniš z novostmi. Tam ti veliko svetujejo in tudi pomagajo pridobiti številne nove člane. Pa tudi izobražujejo nas, kako še bolje prodajati in biti pri tem še uspešnejši, našteva sogovornica.

Prednost te prodaje Lavričeva vidi tudi v tem, da ji v posel ni bilo treba vložiti nobenih lastnih sredstev. Plačuje se le letna članarina, ki pa ni omembe vredna. Kaj pa davki? Zaslužek mora biti seveda prijavljen v dohodninski napovedi, vpisan je v rubriki Drugi dohodki.

Kako pa pravzaprav prodaja kozmetiko? Pomislili bi, da je delo predvsem terensko, da obsega veliko obiskov, a ni tako. Pri tem delu mi najbolj ustreza to, da lahko vse opravim doma prek spleta. Po elektronski pošti obvestim stranke, ki so moji prijatelji in znanci in so že seznanjeni z Oriflamovimi izdelki, da je izšel nov katalog, ki izhaja na tri tedne.

Priložim jim povezavo do kataloga in jim sporočim, do katerega datuma pobiram naročila. Naročila izdelkov pa na podjetje seveda pošiljam po spletu, nato dobim najpozneje v dveh dneh paket na dom. Včasih strankam kozmetiko dostavim osebno, včasih pa po pošti, pojasnjuje Lavričeva. Pridobivanje novih članov mreže ni obvezno, je pa priporočljivo, saj tako zaslužiš več oziroma dobiš izdelke po nižjih cenah.

Na splošno je s tem poslom zadovoljna. Ker imam zelo občutljivo kožo, sem tudi sama preizkusila veliko njihovih izdelkov. Stranke so s tem, kar jim ponudim, zelo zadovoljne in res si upam trditi, da mi povsem zaupajo. Če se že kdaj zgodi, da kakšen izdelek za določeno stranko ni najbolj primeren ali pa ji ni všeč, ga takoj zamenjam za drugega, v podjetje javim reklamacijo in je zadeva urejena, saj pri tem res ne komplicirajo, še dodaja.

Mrežni marketing je v zatonu

Toliko navdušenja nad mrežnim marketingom ali direktno prodajo, kot ga vidimo pri Evi in Romanu, pa nikakor ne kaže Vinko Mačinković. Pravi, da je danes izdelke težko tržiti po tej poti. Skoraj vsi ljudje imajo internet, dostop do informacij, vse lahko kupiš po spletu. Poleg tega imamo omare in kopalnice povsem napolnjene z najrazličnejšimi izdelki, kozmetiko in čistili. Ni več tako, kot je bilo pred 20 leti. Vse te stvari lahko kupiš v trgovinah ali pa po spletu, zato menim, da je mrežni marketing v zatonu, je prepričan Mačinković.

Vinko ne govori na pamet. Z mrežnim marketingom ima precej izkušenj. S tem sem se prvič srečal leta 1989, ko sem bil povabljen na sestanek podjetja Diamond, ki je tržilo najrazličnejša čistila. Tam sem dobil ogromno informacij, celoten koncept se mi je zdel fantastičen. Sestajali smo se vsak teden in začetki so bili zelo pozitivni. Med udeleženci je vladalo neverjetno navdušenje, družili smo se, brali in se izobraževali, hodili smo na potovanja, seminarje in se tudi odlično zabavali.

Ljudje so živeli v oblakih, saj so se prikazovale le pozitivne strani tega posla, se spominja Mačinković. Predvsem je v mrežnem marketingu videl izziv, saj je bil sistem nekaj novega na zaspanem jugoslovanskem trgu. Seminarji za člane so bili vrhunski, naučili so jih množico prodajnih zvijač. Obljubljali so, da se bodo po sistemu mrežnega marketinga prodajale celo nepremičnine, avtomobili in podobno.

Z mrežnim marketingom ima Vinko Mačinković, ki se zdaj ukvarja z direktno prodajo, slabe izkušnje; motilo ga je nespoštovanje dogovorov, pranje možganov in nenehno slabšanje kakovosti izdelkov.

Spust na realna tla

A kmalu je sledila streznitev, saj so bile norme zelo visoke. Če si hotel, da ti v mreži uspe, si moral po Vinkovih besedah recimo narediti tudi po 10 tisoč tedanjih nemških mark prometa. Potem so začeli pretirano poudarjati nekatere posebno uspešne člane, zelo so v ospredje postavljali ljudi z različnimi strokovnimi in akademskimi nazivi, jim podeljevali nagrade; to pa na marsikoga ni vplivalo preveč spodbudno, prej nasprotno, in pri številnih članih so se zaradi takšnega pristopa pojavile frustracije.

Mrežni marketing je kruta stvar, saj zahteva nenehno dokazovanje, nikoli ni dovolj, nikoli nisi dovolj uspešen. Če si bil uspešen, je temu sledilo takojšnje zvišanje norme za nekaj odstotkov, naslednji mesec še bolj in kar naenkrat si imel normo podvojeno. Za provizijo si moral prodati določeno število izdelkov, poleg tega pa še privabiti nekaj novih članov v mrežo, pravi sogovornik.

Po dveh letih in pol se je poslovil iz mreže. Pravi, da ni bil med najbolj uspešnimi po prodaji, zagotovo pa med najbolj aktivnimi člani in da je v mrežo pripeljal veliko novih članov. Zakaj se je umaknil? Zadevo sem vzel resno in tudi resno sem delal, stvari pa so se poslabšale. Zlasti me je motilo, ker se je poslabšala kakovost izdelkov, cene pa so rasle; izdelke sem vendarle prodajal ljudem, ki so mi bili blizu, sorodnikom in prijateljem.

Poskušali smo se pogovoriti z vodstvom, a se ni dalo ničesar doseči, zato sem odšel. Iz podjetja so me kljub temu zasipali s telefonskimi klici, dopisi in me prepričevali, naj ostanem. Motilo me je tudi, da ko ti je šlo razmeroma dobro, se je vodstvo kar cedilo, ko pa ti kakšen mesec ni preveč uspelo, te je popolnoma ignoriralo, pojasnjuje Mačinković.

Ker pa je Vinko vendarle verjel v tovrsten sistem prodaje, je naslednje leto začel delati v mreži italijanskega podjetja, ki je prodajalo kozmetiko. Za to podjetje je izdelke tržil na Hrvaškem. Zgodba se je ponovila, podjetje ni spoštovalo dogovorov in pravil, kakovost izdelkov pa se je poslabšala.

Iz mrežne v direktno prodajo

Zato je nad mrežnim marketingom obupal in se skupaj s poslovnimi partnerji lotil direktne prodaje znamke nemške kozmetike. Naš sistem smo prilagodili ljudem; nimamo ravni, ki so potrebne za določeno število odstotkov provizije, ampak si preprosto sodelavec kolikor narediš, toliko dobiš, pravi sogovornik. Da ti v mrežnem marketingu uspe, je prepričan, moraš biti zelo manipulativen, kar malo pokvarjen, da ljudi prisiliš v to delo. In če nisi dovolj agresiven, se sistem ne more razvijati, je neizprosen Mačinković.

Nekatera mrežna podjetja so šla še dlje. Bil sem na predavanju podjetja Network 21, kjer so ljudem dejansko prali možgane. Kazali so jim ne vem kakšne razkošne avtomobile, jahte in kako bodo v nekaj letih obogateli in si vse to lahko privoščili. Če uporabiš možgane, veš, da v dveh ali petih letih pošteno ne moreš zaslužiti tolikšne količine denarja; to morda uspe le peščici ljudi v določenih panogah, je prepričan sogovornik.

Koliko pa se mu je mrežna prodaja sploh splačala? Je kdaj naletel na kakšne žalostne zgodbe, ko so ljudje vložili veliko denarja in vse izgubili? Finančno sem bil pravzaprav v minusu, saj se zaslužek in denar, ki sem ga zapravil, nista pokrivala. Osebno pa so se mi izkušnje zelo izplačale, ko sem začel svoj posel. Če se ne bi ukvarjal s tovrstno prodajo, mi nikoli ne bi padlo na pamet, da bi prodajal kozmetiko, od česar zdaj živim. Ampak prej sem skoraj ves zaslužek porabil za potovanja in seminarje, povezane z delom v mreži. Imeti sem moral tudi ustrezno garderobo in avto, partnerjev pa tudi nisi mogel peljati na večerjo kar v prvo poceni gostilno. Zelo malo sem zaslužil, pošteno pove Mačinković.

Velikih izgub pa po drugi strani tudi ni bilo, saj ni bilo velikih vložkov. Vložil si recimo pet do šest tisoč takratnih nemških mark; za ta denar nisi kupil neke teorije, mačka v žaklju, ampak izdelke. Druga stvar pa je, ali si znal te spraviti v promet. Tudi časovno se mu mrežna prodaja ni zdela potratna; če je vsaj enkrat na teden pripravil predstavitev, je lahko dosegel normo.

Stvari se spremenijo takrat, ko te v podjetju izpostavijo in si veliko na terenu, predavaš v dvoranah in imaš svojo mrežo. Takrat ti veliko časa vzame druženje in dogovarjanje z ljudmi, z njimi moraš na pijačo, poslušati njihove zgodbe in podobno. Biti moraš zelo discipliniran in pred očmi imeti le svoj cilj. A na koncu ti tako ali tako ostane le nekaj izdelkov, ki jih unovčiš ali pa tudi ne, zgodbo sklene Mačinković.

Poskusila, ničesar zaslužila in šla

Svojo izkušnjo razkriva tudi gospa Marija Brozovič, ki se je prav tako preizkusila v mrežnem marketingu, a tudi zelo hitro odnehala. Nekdanji sošolec in njegova žena sta me konec osemdesetih let prejšnjega stoletja povabila v mrežo za prodajo čistil Amway. Ker sta me prepričala o kakovosti izdelkov, sem se udeležila nekaj predavanj o prodaji. Vendar sem kar hitro nehala, saj nisem dosegala rezultatov in norme, ki bi mi prinesli kaj zaslužka.

Obredla sem kup prijateljev in znancev, s težavo priredila nekaj predstavitev, drgnila njihove štedilnike, hladilnike in celotne kopalnice, ampak ljudje niso veliko kupovali. Mislim, da je bil razlog predvsem v nezaupanju, izdelki pa tudi niso bili najbolj poceni. Morda je težava tičala tudi v tem, da je bilo v tistem času kar veliko različnih vrst mrežnega marketinga in so bili ljudje že zasičeni s tem. Tudi novih članov mreže mi ni uspelo pridobiti, sploh pa se mi je vse skupaj kmalu zazdelo čudno.

Čistila so bila močno koncentrirana, propagirali smo jih, da za uspešno čiščenje zadostuje že nekaj kapljic kako naj potem človek proda na desetine litrov teh čistil omejenemu krogu ljudi, če pa naj bi ena plastenka zadoščala za dolge mesece, je svoje spomine razkrila gospa Marija Brozovič.

Mrežna, direktna, piramidna

Predstavili smo nekaj različnih zgodb in tudi povsem različnih izkušenj. Verjamemo, da ima vsak, ki se je kdaj ukvarjal s kakršnokoli obliko prodaje, svojo zgodbo. Sistemi so različni, načini prodaje tudi. Med ljudmi pa je veliko nezaupanja, najbrž tudi zato, ker med seboj mešajo različne vrste prodaje. Da bi osvetlili vsaj osnovne pojme in razlike med njimi, smo se obrnili na Aleša Lisca, trženjskega svetovalca in lastnika podjetja, ki ponuja storitve s področja poslovnega svetovanja.

Prosili smo ga, naj nam pojasni glavne razlike med mrežnim marketingom, direktno prodajo in piramidno prodajo. Med mrežnim marketingom in direktno prodajo ni velike razlike, pravi Lisac. Pri direktni prodaji dobijo prodajalci provizijo od vsakega prodanega izdelka ali storitve. Pri mrežnem marketingu pa prodajalci navadno zaslužijo še nekaj odstotkov od prodaje, ki so jo ustvarili tisti, ki so jih v sistem pripeljali. V mrežnem marketingu si nagrajen tudi od prodaje, ki jo ustvarijo člani, ki si jih ti pripeljal v sistem.

Kot smo ugotovili, se načini pridobivanja novih sodelavcev med seboj razlikujejo, prav tako pa tudi pristop in prodajne prakse. Pri nekaterih podjetjih lahko vsak začne tako rekoč z ničle, drugje pa je treba vložiti nekaj sredstev, ki se ti, ko začneš sklepati posle, oplemenitena povrnejo oziroma se ti ne, če pri prodaji nisi uspešen.

Drugače pa je pri piramidni prodaji. Tu gre za nezakonite, nemoralne in neetične denarne verige, kakršna je bila pri nas denimo igra Catch the Cash. Pri teh je glavna težava v tem, da večina zaslužka za zastopnike prihaja od rekrutiranja novih zastopnikov prodajalcev. Namesto da bi služili s prodajo izdelkov ali storitev, služijo z vpisovanjem novih članov, pojasnjuje Lisac.

Značilnosti goljufivih iger so tri. Prvič, za vstop v igro so potrebne visoke članarine, za na novo pridobljene člane pa dobiš nagrado. Drugič, lahko prodajajo tudi izdelke in storitve, vendar ti nimajo realne vrednosti; ali pa prodajajo običajne izdelke po veliko višji ceni in so izdelki pravzaprav samo izgovor, maska za prikrivanje prave narave prevare. In ne nazadnje, težko boste odkrili, kdo je v ozadju. Lastniki in menedžerji pri takšnih verigah se navadno skrivajo, razen največji prevaranti, kakršen je bil recimo Američan Madoff.

Kako vse skupaj deluje v praksi

Razlike je Lisac tudi praktično ponazoril. Recimo, da predavam na fakulteti in se hkrati še udejstvujem v direktni prodaji knjig. V tem primeru študentom prodam knjige in od vsake knjige zaslužim na primer 40 odstotkov. Na koncu imam nekaj več denarja, študenti pa knjige po običajni prodajni ceni. Če bi bil v mrežnem marketingu, bi v posel povabil še štiri študente, jim prodal knjige, druge pa bi prodali oni.

Vsi študenti bi spet kupili knjige, vendar bi jaz dobil 40 odstotkov samo od štirih knjig, ki sem jih neposredno prodal svojim štirim članom; od preostale prodaje bi dobil recimo pet odstotkov, člani pa 35 odstotkov. Na koncu bi bila količina denarja, ki gre za nagrade, v obeh primerih enaka, samo razporejena bi bila drugače. Na koncu bi imel tako spet malo več denarja, enako tudi štirje študenti, ampak vsi so dobili knjige, za katere so plačali približno enako ceno, kot bi jo plačali v knjigarni. Kaj pa, če bi se šel denarne verige?

Takrat bi od štirih študentov pobral recimo tisoč evrov od vsakega, ti štirje pa bi od vseh drugih sošolcev tudi pobrali po tisoč evrov. Na koncu bi pobegnil z recimo 19 tisoč evri, štirje prvi študenti bi imeli vsak po pet tisoč evrov, drugi pa bi se lahko obrisali pod nosom, malo za šalo, malo zares pojasnjuje Lisac. A na žalost takšne zadeve še vedno delujejo, ker je človeški pohlep imeli bi nekaj za nič brezmejen, še dodaja.

Na koncu se tako ali tako vsak odloči sam. Vsi primeri imajo nekaj skupnega: kolikor boš vložil dela in napora, toliko boš tudi zaslužil. Ali so torej direktna in mrežna prodaja dejavnosti, ki se jih je smiselno lotiti ne glede na to, ali gre za redno ali dodatno delo? V nasprotju z Vinkom Mačinkovićem iz ene od zgodb Lisac trdi, da trg v smislu prave mrežne prodaje ne more biti skoraj nikoli zasičen.

Ljudje bomo vedno kupovali in ni bojazni, da bo v trgovinah zmanjkalo kupcev. Mrežni marketing in direktna prodaja nista v nič drugačnem položaju kot običajne trgovine, prodaja po spletu, kataloška prodaja in podobno, sklene strokovnjak za trženje.


Nekoč sem bil na predstavitvi AMC posode, kjer mi je ena joškasta prodajala zakone fizike, ki so skregani s fiziko.
JBG babšeta, fiziko je treba znati in razumeti!
Emajlirana posoda je zakon!!!

V Jugi revni seveda ni imela dostopa do nje. Kdor je pa malo poznal gastebajterje, jo je pa lahko dobil iz Nemčije. Je bila kultna že takrat. In to je posoda za vse življenje – doživljenjska garancija.


Nekoč sem bil na predstavitvi AMC posode, kjer mi je ena joškasta prodajala zakone fizike, ki so skregani s fiziko.
JBG babšeta, fiziko je treba znati in razumeti!
Emajlirana posoda je zakon!!!
[/quote]

Oh pacov, tis pa tooookkkk kuuullll

V Jugi revni seveda ni imela dostopa do nje. Kdor je pa malo poznal gastebajterje, jo je pa lahko dobil iz Nemčije. Je bila kultna že takrat. In to je posoda za vse življenje – doživljenjska garancija.
[/quote]

No jaz sem ena iz juge, ki si jo je prišvercala iz trsta in jo odplačala s tem, da sem tudi prodajala 🙂
Še danes kuham v njej, sploh ne znam v drugi posodi kuhati. Morda se jo danes lažje kupi, ker se da kupovati posamično, takrat pa so bili 3 kompleti in si moral izbrati med njimi. Mi pa ni bilo niti trenutka žal.
Še vedno uporabljam trik za kuhanje juhe, omake, obare… V posodi juha zavre, nato pa na najvišji temperaturi segrevam ponev 5 minut, ugasnem in na vročo ponev postavim lonec z vrelo juho, mora vreti. Odidem po opravkih, juha se 1 do 1,5 uro kuha. Enako na tak način hrana ostane vroča, če jemo ob različnih urah ali če imamo obiske in bi se juha ohladila, preden bi se skuhalo drugo.

Jaz prodam posodo Eurasia. Cena 200€
lucija.koprivec@gmail.com

Odgovor na objavo uporabnika
posode amc, 28.01.2013 ob 05:36

jo ima kdo? ste res tako zadovoljni z njimi? Kakšne so pa kaj cene? Vrtoglave? kaj pa Zepter vs AMC?

Iam jih že 30 let, kot nove so tudi danes

Imam je že 30 let, kot nove so še danes

naj jo meni da

New Report

Close