Kakšnih sodelavk si želite?
Na samem začetku bodi zelo previdna. Pusti času čas. Ta bo pokazal katera ti je pisana na kožo in katera malo manj. Torej s katero boš našla kakšne skupne točke. To se pokaže zelo hitro.
Opozorila pa bi te, na to kar se je meni zgodilo pred leti. Imela sem sodelavko, ki je bila grozno prijazna (kar malce pretirano), rada je pomagala, bila je res enkratna -bi lahko rekla. Torej sem jo sprejela kot eno res zelo dobro sodelavko. Vse sem ji povedala, vse sva si zaupali, dokler…čez nekaj časa nisem ugotovila, da je bila to le njena igra.
Ker sva bili tako dobri, sva se pač ena drugi prioževali čez direktorja. Problem pa je bil v tem, kot sem že rekla -ona je le igrala. Vse kar sem ji jaz povedala je nesla direktno direktorju. Vse moje pritožbe, nezadovoljstva, vseeee
To sem izvedla čez čas, ko sem pač rekla nekaj “usodnega”, kar je ona prav tako nesla direktorju.
Opazila sem da me direktor ne prebavlja najbolje, to zadnje kar je izvedel pa mu je bila kaplja čez rob.
Takrat sem tudi izvedela kakšno igro je igrala moja sodelvka. V trenutku se mi je zagnusila. Z njo nisem spregovorila niti besede več. Dala sem odpoved in zdaj sem zelo vesela, da sem to storila, ker imam krasno novo službo, že tri leta. Moram pa priznati da sem bila v novi službi bolj previdna kaj rečem in komu rečem. ME JE PAČ IZKUŠNJA IZUČILA.
Želim ti res dobre in iskrene sodelavke.
Uf, napotke? Bodi kar si. In ne zaupaj prehitro vsega o sebi vsem v pisarni. Meni tako delo ni ležalo, res pa je, da sem bila najmlajša v pisarni in mi tisti dnevni pogovori niso šli najbolj dol po želodcu (dans bom pa kuhala, včer sva se skregala, na vrtu mam tolko in tolko plevela,…) – no ja, ampak takrat sem bila še brez otrok, sedaj sem tudi jaz že vsaj z mislimi v podobnih temah. 🙂
Kakorkoli, bodi sproščena in boš itak čez čas videla, če ti kakšna bolj leži, pa tudi, če ti kakšna ne. 🙂 In seveda – veselo na delo. Čestitam za službo! Naj ti bo v užitek. :))
LP
Tudi po mojih izkušnjah se mora strogo ločit službene in privat zadeve. Svojih privat stvari v službi ne razlagam, še manj stvari, ki se dogajajo za 4 zidovi. Za to so domači oz. kak prijatelj, ne pa sodelavci. Ni mi niti do raznih tedenskih srečanj s sodelavci, kofetarij izven delovnega časa, izletov, potovanj… Na začetku sem še naivno mislila, da je to super, a leta so me izučila, da je življenje v službi najlepše, če ostane vse v mejah normale in neke distance.
Bodi prijazna, korektna, pravična, a postavi si tudi meje.
No, jaz imam pa v zdajšnji službi eno res dobro prijateljico, je pa res, da v službi sva sodelavki, privat je pa le v privatnem času. Pa tudi iz prejšnje službe (pisarniške) imam z vsemi (z izjemo ene) še občasne stike in se dobro razumemo.
LP
– ne pretvarjaj se, ker vedno se ne boš mogla in boš izpadla kot dvoličnež
– bodi korektna, prijazna, nevsiljiva
– pri delu se potrudi po najboljših močeh – če česa ne veš, raje vprašaj kot pa da narediš narobe
– bodi pozorna glede odhodov na wc, cigareto, malico – mogoče imajo kakšn interne dogovore
– ne ogovarjaj ne šefa ne sodelavcev ne firme ne bivše firme ne sploh inčesar in nikogar
– o privatnih zadevah ne govori veliko, vsaj na začetku ne; to se -če se- ravije čez čas
– obleci se delu primerno