Kakšno je tradicionalno božično kosilo
Tradicionalno božično kosilo je pri v Slo zimska hrana, a bolj slovesen jedilnik kot vsak dan, ker je praznik.
Sicer jedi za božič niso “predpisane” kot za veliko noč, se pa običajno je meso, pečenka, prekajene klobase, krvavice, pa zelje, pražen krompir ali matevž, lahko pa klasično “nedeljsko kosilo”: juha, meso (sv. ribica s suhimi slivami – vse to so zimske variante), krompir ali ajdova kaša, solata.
Za sladico pa seveda potica, medenjaki, začinjeni piškoti, itd…, pa tudi pečena jabolka z nadevom (orehovim) ali brez, pa kompot iz suhega sadja…. itd…
Sicer ima vsaka družina svoje navade. Ti naredi tako kot ste navajeni in kot vam paše.
Sodoben čas je prinesel nešteto novosti v prehrani (vege, presno jedci in razni drugi jedci in nejedci) da tradicionalna hrana ni več tako pogosto na jedilniku.
Mogoče si lahko pomagaš s tem:
Mislim, da ni tradicionalnega Božičnega kosila, kosilo je odvisno od tega kaj ima gospodinja v špajzi :))))) in kaj ji omogočajo finance.
Gledne večerje na sv. večer ali kot rečejo v Beli krajini na badnjak pa je tudi stvar tradicije v družini. Se mi zdi, da je najblj pogosto klobase s kislim zeljem, verjetno, ker imajo v tem času koline. Nekateri imajo post, nekateri pa razne pečenke pohanje, ni da .
Odvisno ali si bolj verna ali ne. Tipično se peče potica ali piškoti.
Drugače je za kosilo božični puran z nadevom, priloga, solata. Eni naredijo tiramisu za desert.
Jaz bom naredila pire iz sladkega krompirja, pečeno cvetačo z brusnično omako namesto purana ter pirino potico, včasih naredim veganski tiramisu ali pirine piškote.
Odvisno ali si bolj verna ali ne. Tipično se peče potica ali piškoti.
Drugače je za kosilo božični puran z nadevom, priloga, solata. Eni naredijo tiramisu za desert.
Jaz bom naredila pire iz sladkega krompirja, pečeno cvetačo z brusnično omako namesto purana ter pirino potico, včasih naredim veganski tiramisu ali pirine piškote.
[/quote]
dobr te je amerika sprogramirala.
Novodobni Germani imajo na mizi pečeno račko filano z jabolki, kupljene krompirjeve cmoke in rdeče zelje.
Pri nas doma smo socialističnega purana najprej zamenjali s pečenko.
Zdaj je že leta za Božič na mizi dobra delikatesa in domača potica, ter v času do novega leta obvezne sarmice s kislo smetano.
Moji starši so bili rojeni pred drugo svetovno vojno na slovenskem ozemlju pod Italijo. Kmečki revni prebivalci.
Mama mi je pripovedovala o Miklavžu z pomarančo za darilo – o Božiču pa ne. Samo da so imeli jaslice, potico, koline in polnočnica. Bilo je obvezno, ker si bil drugače v cerkvi oznanjen kot slab pripadnik vasi
Oče je tudi omenjal Miklavža, ampak bolj v povezavi suhih hrušk. Božič pa potica in zadnji kos lanskega pršuta, če ga je stara mama uspela skriti. K polnočnici sta šla mogoče starša in kdo od otrok, ker je bila kmetija zelo daleč od verskega objekta. In zime so v tistih krajih pasje.
Je pa takrat bilo “obvezno hoditi k maši, dati prispevek v cerkev v blagu, pa četudi so doma lačni jokali otroci
Rojena v socializmu. Miklavž je vsako leto prinesel kako malenkost. Božič ni bil nič posebnega razen potice in piškotov. K polnočnici sva včasih šle z mamo – odvisno od pouka naslednji dan. Če je bil zjutraj je bilo treba spat – v primeru popoldanskega pouka pa sva šle če se nama je dalo ali pa mi je pripovedovala prigode iz svojega otroštva. Oče ni šel k maši nikoli.
Bolj sproščeno pa smo se zabavali za Silvestrovo. Pa smrekica in darila dedka Mraza. Smo pa imeli tradicoinalno divjačinsko pečenko in kruhove cmoke. Drugo dan pa sarme.
Moji otroci rojeni v Sloveniji so za Miklavža dobili pozornostna darila. Drugače ne včeraj nič posebnega, saj večerij že dolgo ne jemo oz. kaka malenkost iz hladilnika. Letos potice nisem pekla, drugače pa jo.
Danes smo pa ravno po kosilu, ki je bilo sestavljeno iz goveje juhe, govejih zrezkov, gratinirane cvetače in praženega krompirja. In to striktno zato, ker sem bila doma.
Pri polnočnici nisem bila od otroštva ( cca 40 let ) Mi ni do pretvarjanja.
Je pa zanimivo, da v tako kritiziranem socializmu smo hodili, zdaj v demokraciji pa ne. Tako takrat kot danes je to MOJA odločitev.
