Kam gre duša po smrti?
Kakorkoli že gledamo na čas, je dejstvo, da vsakemu pripada tisti čas in prostor, kjer živi in to je njegovo. Tega mu ne moreš vzeti in ko človek umre, ne pomeni, da je izgubil življenje, ampak, da je tam meja na številski osi časa, do katere sega njegovo življenje ali pa “desni oglati oklepaj”. Nihče se ne more premikati po osi nazaj ali prehitevati (FF, REW) ali jo podaljševati, razen, če smatrate sprejemanje odločitev kako zdravo boste živeli za podaljševanje oziroma bolezni in umore za krajšanje.
Je pa težko odgovoriti na vprašanje kam gremo po smrti, če niti ne vemo točno kaj sploh je življenje in od kod smo prišli. Če predpostavljamo, da nismo prišli “iz nič-a” (spomnimo: energija ne pride iz nič, energije se ne ustvarja, ampak se jo pretvarja), potem verjetno tudi ne gremo v nič. Ampak kako pa razumeti povezavo med energijo in “dušo”? Če neko malo energijo v velikem svetu oddajamo v obliki toplote, tudi ta toplota vpliva na svet in ga spreminja (ali pa pomaga spreminjati). Naše življenje in to kako delujemo v svojem okolju je tista energija, ki jo oddajamo in ki ne gre v nič. Tudi, če se celo življenje skrivaš med 4 stenami, si s tem, ko nisi nič naredil, vplival na svet (sploh ob misli, da BI LAHKO, pa nisi). Zato glede verovanja vedno pravim, da dokler pomaga človeku živeti po vesti in premagovati ovire, kot so brezdelje (lenoba) in recimo depresija, je to koristen software. Kadar pa vera, astrologija in podobne zadeve delujejo na človeka destruktivno (pobijanje in izločanje ljudi na podlagi verskega prepričanja ali pa: “bog bo že vse uredil, meni ni treba posegati v to”) in ležerno (tak sem, ne bom se spremenil), takrat pa to je neke vrste opij in je škodljiv.
Smrt nekoga je lahko tudi idealna priložnost, da se začnemo zavedati, da je vse minljivo in začnemo bolj polno in aktivno živeti, morda razmislimo, kaj bi drugače naredili, če bi bil ta človek še živ in na podlagi tega spoznanja spremenimo odnos do drugih (še živečih ljudi). Žalovanje je naraven proces spoznanja pri človeku, kadar izgubi nekaj, na kar je bil čustveno navezan. Ampak ob tem se nima smisla sekirati za stvari, na katere sami nimam vpliva. Žalostni smo lahko tudi zato, ker bi nekaj lahko naredili drugače, ko je bil ta človek še živ.
Greš pred itentitete,ki skrbijo za življenje na tej zemlji in odločajo o tem a si pripravljen na višji nivo,ali se moraš vrnit na zemljo in še naprej učit,dozorit.V obeh primerih traja nekje 3 mesece.
Če si pa uspešno opravil nekaj življenj,da si pomagal,nobene slabe stvari,prijazen,spoštljiv,pa preideš na višji nivo biti,na drugem planetu,kjer so stvari,ki se ti sedaj zdijo kot SF tam resnica,lahko letiš,z umom brez težav premikaš predmete,komuniciraš na daljavo,…
O nekih pravljicah o peklu in nebesih ne verjemi.pekel je zemlja,nebesa so višje življenje.
Greš pred itentitete,ki skrbijo za življenje na tej zemlji in odločajo o tem a si pripravljen na višji nivo,ali se moraš vrnit na zemljo in še naprej učit,dozorit.V obeh primerih traja nekje 3 mesece.
Če si pa uspešno opravil nekaj življenj,da si pomagal,nobene slabe stvari,prijazen,spoštljiv,pa preideš na višji nivo biti,na drugem planetu,kjer so stvari,ki se ti sedaj zdijo kot SF tam resnica,lahko letiš,z umom brez težav premikaš predmete,komuniciraš na daljavo,…
O nekih pravljicah o peklu in nebesih ne verjemi.pekel je zemlja,nebesa so višje življenje.
[/quote]
… a me vseeno zanima od kod vse to natančno vedenje?
Hvala.
Kar nekaj let verujem v to, da obstaja življenje po življenju.
Že cel moj obstoj bijem bitko. Dan za denem mi življenje postavlja ovire. Že kot otroku, najstnici in kot materi. Že od nekdaj sem se spraševala zakaj jaz ali delam z otrokoma dobro.
Nato sem šla na regresijo. Šla sem v v čas otroštva, v prejšnja življenja, videla svojo smrt v prejšnjem življenju in življenje po življenju.
Po tej izkušnji sem pomirjena. Predvsem z življenjem, ki ga živim sedaj in smrtjo.
Greš na lepši kraj, kjer ni obsojanja, je samo veliko ljubezni. Če je v življenje tvoje telo delalo hudobne stvari ( duša je čista, vendar ne more vplivati na dejanja telesa in možganov v zemeljskem življenju), gre v šolo, kjer se ji pomaga, da v naslednjem poskuša pozitivno vplivati na telo. In ko je duša pripravljena, gre v drugo telo, lahko pa živiš več življenj v istem telesu.
Izkušnja je fenomenalna. Še bom šla.
Mene je pa ravno tega strah, ker nikoli ne veš kakšno telo in izkušnje boš dobil v naslednjem življenju.
Kaj, ce bo še slabše kot je sedaj?
Meni bi bilo veliko bolje, če bi se s smrtjo vse zaključilo.
Ali se ti je življenje po regresiji kaj spremenilo? Si odpravila kakšne strahove in globoke blokade v sebi?
Včasih tudi v regresijo dvomim, kaj če to možgani sami “proizvedejo” in ni to UVID v prejšnja življenja.
Recimo tako kot sem slišala, da je bela svetloba ob smrti (tisti ki so klinično mrtvi jo opisujejo) posledica pomanjkanja kisika v možganih.
Kaj pa ti meniš o tem?
Hvala.
Mene je pa ravno tega strah, ker nikoli ne veš kakšno telo in izkušnje boš dobil v naslednjem življenju.
Kaj, ce bo še slabše kot je sedaj?
Meni bi bilo veliko bolje, če bi se s smrtjo vse zaključilo.
Ali se ti je življenje po regresiji kaj spremenilo? Si odpravila kakšne strahove in globoke blokade v sebi?
Včasih tudi v regresijo dvomim, kaj če to možgani sami “proizvedejo” in ni to UVID v prejšnja življenja.
Recimo tako kot sem slišala, da je bela svetloba ob smrti (tisti ki so klinično mrtvi jo opisujejo) posledica pomanjkanja kisika v možganih.
Kaj pa ti meniš o tem?
Hvala.
[/quote]
Počakajte. Kam se vam mudi. Ko bo čas, izveste vse.
Vsak izve.
Mene je pa ravno tega strah, ker nikoli ne veš kakšno telo in izkušnje boš dobil v naslednjem življenju.
Kaj, ce bo še slabše kot je sedaj?
Meni bi bilo veliko bolje, če bi se s smrtjo vse zaključilo.
Ali se ti je življenje po regresiji kaj spremenilo? Si odpravila kakšne strahove in globoke blokade v sebi?
Včasih tudi v regresijo dvomim, kaj če to možgani sami “proizvedejo” in ni to UVID v prejšnja življenja.
Recimo tako kot sem slišala, da je bela svetloba ob smrti (tisti ki so klinično mrtvi jo opisujejo) posledica pomanjkanja kisika v možganih.
Kaj pa ti meniš o tem?
Hvala.
[/quote]
Saj se duša ne zaveda, kakšno telo bo dobila. ampak vsako dejanje v tem življenju lahko spremeni v kakšno telo se bo vselila. Duša sama izbira telo. Jaz se stalno vračam v isto. To se pravi, da moram nekaj spremeniti. Mogoče način razmišljanja, življenja…
Z regresijo se mi je življenje močno spremenilo. Nimam več zamer do mami, od nje sem se distancirala – rečem ne, ko je vsega preveč, ni strahu pred smrtjo, videla sem dušo od očeta, zvedela sem, da lepo skrbim za svoja otroka – imata posebne potrebe. Super. Samo ti moraš skozi uvid spremeniti samo sebe, ker druge ne moreš in ne smeš.
Kar se pa tiče bele svetlobe, ne vem. Sem že stara duša in skozi to nisem šla, temveč se mi je mudilo na oni svet. Res sem pa umrla zadovoljna s svojim življenjem.
Mene je pa ravno tega strah, ker nikoli ne veš kakšno telo in izkušnje boš dobil v naslednjem življenju.
Kaj, ce bo še slabše kot je sedaj?
Meni bi bilo veliko bolje, če bi se s smrtjo vse zaključilo.
Ali se ti je življenje po regresiji kaj spremenilo? Si odpravila kakšne strahove in globoke blokade v sebi?
Včasih tudi v regresijo dvomim, kaj če to možgani sami “proizvedejo” in ni to UVID v prejšnja življenja.ecimo tako kot sem slišala, da je bela svetloba ob smrti (tisti ki so klinično mrtvi jo opisujejo) pos
Rledica pomanjkanja kisika v možganih.
Kaj pa ti meniš o tem?
Hvala.
[/quote]
Enkrat sem guglala in našla ( se ne spomnim več kdo je bila) eno raziskavo ene naše, mislim, da je bila zdravnica, ki je šla to raziskovat. In tudi njej ni bilo jasno, ni se ujemalo z znanstvenimi dokazi o pomanjkanju kisika. Tako da, tudi ona dopušča možnost, da pa je morda res nekaj več kot vemo. 😉
Ti pa malo bluziš.
Tja, kamor duša ‘gre’, je ‘izven’ materialnega vesolja. Če je telo delalo slabe stvari ali ima neke zamere in nerazrešene zadeve, se duša po smrti lahko dlje časa zadržuje v materialnem svetu (ali pa t.i. spodnjem astralu) in ne gre ‘naprej’, kar se potem kaže kot duhovi in poltergeist pojavi.
Duše se reinkarnirajo hitro samo, ko imajo kaj za nujno razčistit, ponavljat iste lekcije, ker je bilo življenje ‘nezadostno’ ali prehitro prekinjeno, najpogosteje je to v primeru samomora.
Če je bilo življenje ‘dobro’, se ne rabi vračat kmalu, odvisno od potreb in želja.
Telesa nič ne išče po vesolju, temveč ji je ponujenih več izbir, glede na potrebe za dušin razvoj.
Ti pa malo bluziš.
Tja, kamor duša ‘gre’, je ‘izven’ materialnega vesolja. Če je telo delalo slabe stvari ali ima neke zamere in nerazrešene zadeve, se duša po smrti lahko dlje časa zadržuje v materialnem svetu (ali pa t.i. spodnjem astralu) in ne gre ‘naprej’, kar se potem kaže kot duhovi in poltergeist pojavi.
Duše se reinkarnirajo hitro samo, ko imajo kaj za nujno razčistit, ponavljat iste lekcije, ker je bilo življenje ‘nezadostno’ ali prehitro prekinjeno, najpogosteje je to v primeru samomora.
Če je bilo življenje ‘dobro’, se ne rabi vračat kmalu, odvisno od potreb in želja.
Telesa nič ne išče po vesolju, temveč ji je ponujenih več izbir, glede na potrebe za dušin razvoj.
[/quote]
Toliko o bluzenju… obišči psihiatra.
Duša sama izbere starše, ki bodo dobili otroka na podlagi vseh izkušenj, ki jih je imela v prejšnjem življenju. Nerojenemu otroku se vibracijsko približuje in posluša kaj mu starši pripovedujejo.
Ko so energije pravilno nastavljene, se duša spet spusti na fizično raven, to je notranji klic v reinkarnacijo.
Psihiatri se ne ukvarjajo s tem, bolje se pozanimaj. 🙂
[/quote]
Pardon! Nekateri pa se:
https://en.wikipedia.org/wiki/Brian_Weiss