Kam gremo?

Zadnje case zelo pogosto razmisljam o nasih otrocih? Kaksni ljudje bodo postali?
Opazam da je cedalje vec otrok iz propadlih druzin. Pa ne me narobe razumet, ce v zvezi ne gre, pac ne gre. Bolje iti narazen, kot pa da otrok zivi v ” popolni druzini” ki je polna kreganja in psihicnega nasilja.
Ampak, danes je skoraj pravilo, ko pridejo otroci, druzina razpade.
Kako se bodo otroci naucili da za zdravo zvezo, potrebujejo potrpezljivost, razumevanje in kompromise.
Drugo: otroke tako cartamo in jim ugajamo, da ne morem verjeti. Se sama imam otroka in priznam daga prevec razvajam.Pa ne samo jaz, vse znanke, prijateljice..
Vsaka druga zenska ima otroka iz prve, druge, tretje zveze….seveda…moski enako..
A nasi otroci bodo vedeli kaj pomeni beseda: druzina?

Kam gremo? Vse to je by design! Nobeno nakljucje. Cilj je, da otroke vsestransko “vzgaja” totalitarni drzavni aparatus. Tako najlazje indoktrinas prebivalstvo in kasneje upravljas s populacijo. Moderni feminizem je le eno od “orodij”, ki nevedoc deluje v tej smeri. Namrec, unicenje druzinske celice je predpogoj. Sledi cim zgodnejsa institucionalizacija otroskega varstva in solstva. Namrec, z indoktrinacijo je treba zaceti ze od zgodnjega otrostva. Kasneje pa skozi medije to insto indokrinirano populacijo vodis kot ovce na strizenje.

Raje začni razmišljati, kaj lahko daš otroku, družbi, svetu…Mislim, to bi sicer že morala vedeti, kam pluješ, ampak očitno si ena mnogih, ki se sprašuješ o tem skoraj na koncu svoje poti.

Ti si avša avšasta, ki ničesar ne razumeš in vprašanje je, če kdaj boš?

Okrog sebe imam ogromno parov z otroki, ki hodijo tudi ze v solo. Prav nobeden ni sel narazen. Tako da kar opazas, je verjetno bolj odraz ozjega okolja.

Baje možgani potrebujejo vsaj 10000ur, da nekaj dokončno spremenijo, se naučijo, zares obvladajo, prenehajo s ponavljajočimi naučenimi vzorci (ki nam recimo bolj škodijo, kot pomagajo) itn..
Velja od pilotiranja, do učenja inštrumenta, plesa, kot tudi psihičnih priučenih vzorcev razmišljanja, razumskih prepričanj itn.

Družbo lahko zgolj in samo spreminjaš pri sebi, na sebi (da sebe spoznaš), oz.pri posamezniku, torej pri lastni vzgoji, svojih lastnih otrok.
Ja, je težko, ker te bombandirajo in manipulirajo z bedarijami 24/7.
In za to, da si sposobna ločevati kaj dejansko je vredno in kaj ne, je potrebna prisotnost, učenje, informiranje, dvom, in spraševanje o vsem skupaj, in dejanja seveda, ki so včasih dobra, drugič pač zgrešena.

Krmariti med tem, kaj dejansko so vrednote posameznika in ob enem ostati del družbe je umetnost, in če ti to uspe, privzgojiti otrokom samostojnost, razmišljanje s svojo glavo, ni toliko več pomembno, kakšna naj bi bila idealna družinska celica.
Konec koncev, kdo zagotavlja, da če bi vsi živeli v primarni družini, da bi, gledano na družbo kot celoto, ta bila bolj zadovoljna, uspešna, pozitivno kreativna ipd.?
Ravno tako bi bilo, kot vedno, za štirimi zidovi familij, sevega in svašta.

Mediji, globalizacija, so zgolj prinesli večjo in hitrejšo informiranost, a hkrati tudi veliko več manipulacije in nabijanja imaginarnih strahov, krivde, in občutkov nesposobnosti že tako zafrustriranih posameznikov, zato da je lahko nadzor 1% vladajočih lažji in večji.

Zlata mera vsega po malem, empatija, potrpežljivost, toleranca, znati prisluhniti, slišati, imeti pri vsem skupaj tudi sebe rad, postaviti drugim zdrave meje in ravnotako lastnim otrokom, je pravzaprav največ kar lahko narediš..

Pa ljudje iz takih familij bodo na raznih Zoloftih in drugih proizvodih farmacevtske industrije. Denar, denar, denar,… no valute realno. Več o tem pa: http://izvor-denarja.si/wp-content/uploads/2012/08/Knjiga-Denar-Nedol%C5%BEna-prevara.pdf

http://izvor-denarja.si/domaca-stran/
http://izvor-denarja.si/odlomki-iz-knjige-in-download/

Tip ti je slovenski Mike Maloney, he he ! 😀

problem je, da folk danes v zvezo gre neodločen in nezrel. to je edini problem. včasih se folk ni tako ukvarjal s tem, kaj vse bi lahko bil in počel v življenju, danes pa če ne prepotuješ celega sveta ti očitajo da nimaš nič od lajfa. ljudje danes preveč sanjarijo o tem, kaj bi lahko imeli, ne gledajo pa na to, kaj imajo in kako ostati zvest nekemu cilju, vztrajati, tudi kadar pride do ovir. ljudje se “resne zveze” naveličajo kot otrok igrače. dokler bo tako, bojo razbite družine in kreganje in slaba vzgoja in vse ostalo. otroci pri današnjih starših vidijo, da je neko sanjarjenje bolj pomembno od tesnih medčloveških odnosov, in taki postanejo tudi oni.

Imam prijateljico, ki ima ločene starše (ločili so se v 90-ih). Stvar je taka, da vse laufa in vedno je. Edina pravilna stvar, da sta se ločila. Moja prijateljica je imela srečno otroštvo in danes je uspešna ženska.
Po drugi strani pa se danes ločujejo za vsak drek in to mi ni všeč. Menim, da je splošna ta lenoba staršev. Premalo so zaposleni s stvarmi in potem pride do propada.