Enota tujske legije nekje sredi Sahare dobi novega poveljnika. Poveljnik seveda najprej pregleda postojanko. Pride do ene izmed barak in vidi k baraki privezano kamelo: staro, suho, shirano, komaj živo.

“Zakaj tega še niste predelali v milo?” vpraša pomočnika.

“Veste, tukaj smo precej daleč od civilizacije, fantje pa potrebujejo občasno razvedrilo …” odgovori pomočnik.

“No, zadeva očitno koristi morali, zato nimam nič proti, če ostane,” zaključi poveljnik.

Mine nekaj dni popolne odrezanosti od sveta, dva, trije tedni, po treh mesecih pa poveljnik pravi: “Ne morem več! Pripeljite mi tisto kamelo! Pa še eno pručko!”

Poveljnik se olajša in vidno zadovoljen po tiho reče pomočniku: “To pa je bilo dosti bolje kot sem pričakoval!”

“Veste, nismo vas hoteli motiti, ampak mi to kamelo uporabljamo za to, da odjahamo v vas!”