Kamp Baldarin
takole je ponavadi; so ljudje, ki ga vzljubijo na prvi pogled in mu ostajajo zvesti desetletja in so ljudje, ki spakirajo že po nekaj dneh in govorijo, da v taki” vukojebini” še niso bili in tudi nikoli več ne bodo….
Zavedati se moraš že, da se v kampu nič ne dogaja, v smislu zabav, štantov, promenade, muzike. Nič.
Pri mestecu Osor se začne ozka asfaltna cesta, za katero se ti zdi da pelje na konec sveta. Po cca 12 km se pelješ skozi vasico Punta Križa ( nekaj hiš, gostilnica, mini trgovinica),nato zope 4 km nič, zaselek Pogana in kamp. Divjina. Nič.
Srne in jeleni ( damjaki), kakšen zajec, jež. Ob 22.00 tišina. Sveče in tihi pogovori.
V vrhuncu sezone zna biti kar gužva ( 20.7 – 10. 8 ) drugače mirno. Predsezona in posezona božanska.
Prostori za kampiranje zelo različni; lahko izbiraš od popolne divjine brez elektrike, kjer se lahko igraš robinzona, do popolnoma urejenih parcel z vodo in elektroko. ( preveri rezervacijo preko različnih agencij). Lahko najameš tudi prikolico opremljeno z klimo.
Plaže : nekaj lepih z kamenčki v stilu Modra Laguna, v sezoni so natlačene. Drugače bolj skalnate, kamnite, en zaliv z mivko sredi kampa, eden v tekstilnem delu. …..
Če imaš čoln si car, nekaj minut vožnje po morju se ti odpirajo krasni zalivi z mivko, peskom, 10 minut glisiranja stran je Mali Lošinj, 15 minut Nerezine, 35 minut Rab, Pag,….
Skratka, kamp je raj za tiste z željo po naravi, počitku, otroci so varni, če imajo bicikel so zmagali, mladostniki hodijo zvečer v Pogano na pomol, kjer se “kao” malo dogaja ! :), mi odrasli pa uživamo.
Že leta in leta.