Ljudje imamo različne poglede na svet. Resnično bi rada slišala od ljudi v čem je takšen užitek kampiranje v kempu, še posebno v šotoru?

Ok razumem prikolico na privat parceli ok. Ampak ne pa v kempu.

Moj izkušnje in ljudi, ki jih poznam in so imeli v kempu pavšal, so se tega kmalu losali. Namreč pavšal je od 2.5K dalje, za ta keš grem jst v apartma na dopust s familijo, brez da sabo vlačim vso opremo (pribor, posteljnino, brisače, kozarce….)

Ni mi jasno v čem je užitek, da moraš na wc in kopalnico hoditi nekam stran od prikolce ali šotora. Da moraš nosit posodo nekam prat, da se vsi mimo sprehajajo in vidijo kdaj ješ, kaj ješ, praktično nimaš zasebnosti. Potem nikoli ni miru in tišine v kempih. Ljudje žurajo, pijejo, so glasni, pojejo, poslušajo muziko na glas.

Meni osebno je bolje, da sem na svoji parceli v prikolici, kjer imam pri sebi vse, vodo, wc, tuš. Okoli sebe nimam tujcev, imamo mir, tišino. Če želim družbo, pa povabim koga in je. Ali pa pač grem v apartma, hotel. Če sem na svoji parceli, mi ni treba plačati nič in imam luxuz, če grem v apartma pa še vseeno pridemo cenejš čez, kot bi v kempu.

Ni mi jasno, kako se folku da vlačit sabo šotor, ki ga potem ure postavljajo dol, pol morjo met sabo mizo, stole, vso faking posodo…. mislim sej rabiš še kombi, da se greš to.

Al pa sam jst vidim to, kot zakomplicerano.

Pa nisem drgač, komplikator in na komot, se znam prilagoti in nisem zahtevna, sam za kemp mi pa še ni nikol potegnil.

Ko sem bila, sem mislila, da se mi bo zmešalo. Cel dan in noč jumus, 500 m smo mogli  hodit do kopalnice…. al so psi lajali, otroci jokali, al pa tastari žurali….skoz neki. To ni dopust za spočit.

Ma ko sem bila otrok in kasneje mlajsa odrasla sem sla rada kampirat.. smo.pa vedli bli tako da smo imeli vec lufta naokoli torej ne tako natlaceno en zraven drugega kot to groto vidis v ankaranskem kempu.. zadnje desetletje in vec pa ne menjam udobnosti sobe in da mam wc kopalnico pri roki in samo za naso uporabo za kemp..

“Al pa sam jst vidim to, kot zakomplicerano.”

Da, samo ti. (Je pa zakomplicirano.)

Glede hrupa imaš prav, moti tudi mene, a v normalnih kempih poskrbijo, da ga ni oz. ga je čim manj.

Okej, prednosti (govorim za šotor): si zunaj, poletje je, lepo diši, zvezde nad tabo, house-keeping – minimalno.

Je pa seveda tudi še kakšna slabost, denimo: slabo vreme, tu moraš biti seznanjena z napovedmi.

Kamp je zakon ravno zaradi vsega naštetega. Ves čas si zunaj, free, ljudje so sproščeni, nikogar ne briga, kaj imaš v krožniku in kaj v šotoru.  Plaža je blizu, wc-je in tuše so v zadnjih letih hrvati porihtal top, vedno čisto in novo. Me ne spraviš v apartma nikoli, še manj pa v hotel se drenjat pred kakšen bazen pa v vrsto stat za hrano. Šotor je postavljen tik-tak, imam napihljivo varianto namesto palic. Potem pa sem še uživancija, glih kjerkol ti paše.

V šotoru sem rada, ker sem na zraku non stop. Ko spim, poslušam čričke. Izbiramo družinske kampe, kjer zvečer ni v kampih dovoljeno razgrajati. Jok dojenčkov in malih otrok me ne moti.

Ko se zbudim, se preoblečem v kopalke in sem cel dan na zraku. Kuham na zraku, jem in pomivam posodo na zraku… Če bi bila v apartmaju, bi imela občutek, da nekaj zamujam, ko kuham in pospravljam. Tako pa mi je kuharija na zraku v kopalkah užitek in doživetje. Ni ti treba pometat, zoc od kave zliješ v bližnji grmiček, pospraviš na hitro, malo površin za brisat, sončiš se na stolu in pijuckaš pivo, medtem ko se tensta golaž…

Na plažo greš kar tako mimogrede, brez posebnih priprav, brez avta, brez iskanja parkinga… Pa skočiš spet nazaj k šotoru, se pomuckaš z dragim in nazaj na plažo…

Seveda je kamp iztočnica za razne izlete v bolj ali manj bližnji okolici. Če imaš s sabo še kolesa, toliko bolje. Ljubitelji kampiranja smo po navadi zelo aktivni dopustniki in ne oponašamo čevapčičev na plaži. No, imaš tudi take, ki se cel.dan svaljkajo pred šotorom in cmarijo na plaži, ampak če je to njim užitek, jim ga od srca privoščim.

Z možem nisva lena človeka, rada delava fizično in postavljanje kampa je za naju užitek, odklop, kot otroku igranje z lego kockami. Nekaj ur porabiva, da si zgradiva gnezdece in potem uživava v svojem lastnem improviziranem domu. Rada spiva na trdem, imava sicer samonapihljivo podlogo. (Ljudje, ki tega ne morejo, si nesejo v kamp razne turbo maximuse in zložljive postelje.)

Skratka, komaj čakam najin letošnji odklop v krasnem malem kampu, ki sva ga lani odkrila…

Na dopust grem povsod, samo v hotele ne.  Hrana še v najboljših hotelih enolična in nič prav okusna, kodeksi oblačenja, siljenje z nekim urami za obroke, kot da sem v zaporu, drenjanje pri samostrežnih bufetih itd.

sotorov skoraj ni več. So luksuzni avtodomi in mobilne hiške,  vrhunski kampi pa premorejo po deset bazenov in ni da ni…..

Ko grem na dopust mi je zadnja briga kje bom spala, vse ostalo mi je bolj važno, še najbolj to da sem free, da se lahko iz danes na jutri premislim glede nočitev in da lahko grem kamor želim, da vidim kar želim, da doživim kar želim. Spanje je res na zadnjem mestu.

Men so drugač kampi super, svoboda in največkrat najboljši način za raziskovanje destinacije, ki si jo izbereš za dopust.

V kampu v šotoru sva bila samo enkrat – prvič, zadnjič in nikoli več. Vse to, kar pravi avtorica, plus komarji, žužki, vročina, veter… Občutek, da se bo pijanček, ki hodi mimo, spotaknil in padel direkt na naju… Pa kot da si na razstavi, pa tud skupni wcji in tuši niso za naju…

Ko sva bila še brez otroka, večinoma po hotelih, z otrokom pa v apartmaje s teraso. Ker ja, meni to, kje spim, pomeni ogromno tudi na dopustu. Moj mož pa pravi, da se ne počuti dobro, če nima ponoči okoli sebe zidanih sten . In vedno izberemo apartma čim bližje plaži, da lahko opoldne, ko postane vroče, popokamo nazaj in se okoli 17 spet vrnemo za kakšno uro ali dve…

se nisem dozivel da bi koga v hotelu brigalo kaj imam na krozniku….ali v apartmaju….svoj cas sem bil dost v kampih…vse ima svoje prednosti in slabost..

Šotorim, ker je pač najcenejša nočitev. Pazim pa, da postavim šotor daleč stran od kakih famiij, da mi noči ne požrejo jokajoči, vpijoči otroci.

Ja, me moti nočni sprehod na WC, tudi tuši so bolj tako tako, ampak lej, pač prišparam.

Ne hodim pa na Hrvaško. Ne hodim v kampe polne pijandur.

Pa primer cene za Islandijo: kamp 12€ na noč, na osebo. Najcenejša soba v bližini, v hostlu, 200€.

Kampiranje pac ni za vas, se dobro da smo si razlicni, drugace bi se vsi guzvali na istem placu. Zame je dopust vse, kar nimam doma. Zato apartma ali hotel odpade, v postli spim vsako noc, tus mam zraven itd, nobene spremembe ni

Home Page

Preživi en teden v tem kampu, pa sem prepričana, da se boš naslednje poletje spet vrnila.

Mi kampiramo, leta.   Ko sta bila mulca majhna in se je delala hiša smo kampirali s šotorom.  Velik- tunel, s tremi spalnicami. Dve spalnici in tretja manjša je bila wc- kamor smo postavili kemični wc, v spalnici pa  visoke napihljive postelje- predprostor je bila nekakšna garderoba + dnevna/ igralnica, zunanji del pa kuhinja- jedilnica.  Komfortno- kot gadafi .   kampiraš s šotorom lahko tudi v stilu.  Je bila pa muka postavljat in  pospravljat vso kramo . Kasneje smo nehali hodit na Hrvaško smo kupili avtodom,  prebredli smo pa od Grčije do Španije, Francije, legolande,gardalande,aqualandije, pregledali gradove in muzeje , znamenitosti in obale .. itd.   Potem sta mulca ugotovila ,da ne bosta več hodila z nama,  samo za naju je bil pa  AD prevelik+ da sva bila preveč omejena.  Npr. Na Siciliji sva našla res lep kamp s super parcelami, problem je bil z veliko kišto tja pridet.     In sva ga prodala, kupila manjšo potovalno prikolico in sedaj kampirava tako , da  si izbereva nek okoliš, tam najdeva lep kamp ki nama ustreza s parcelo ,ki nama ustreza. Se stacionirava, in potem z avtom raziskujeva okolico, če se nama da, če pa ne pa lenuhariva pred prikolico. Hodiva predsezona- posezona.  Drug teden greva.   Izbirava pa manjše kampe.   Bolj mirne v Italiji po možnosti brez animacije.  Vedno izberem ene tri..  in pa glavni čar kampiranja: če ti kar koli ne paše ” pokupiš čavre” in gremo.  Se sfiži vreme- Dobiš glasne sosede, se tam neki mulci preveč derejo, ti plaža ni všeč…premik.  letos je Calabrija. Če mi kar koli ne bo všeč – greva naprej za Sicilijo.

Smo pa s tastarimi včasih hodili v hotele/ apartmaje…zmerej je bilo kaj.  In hočeš nočeš ,ko smo bili enkrat tam, smo se mogli  sprijaznit z nastanitvijo.  Pa zmerej v glavni sezoni rinli zaradi fotra.

Kampiram s šotorom, samo v toplem vremenu, ni mi všeč spat v mrazu.

Gre za minimalistično bivanje, pa drugačen način kot ga imaš doma, nekaj drugega, ponoči je moteče vstat in iti na wc, skupni wc-ji 100m proč me ne motijo, to ni za tiste ki jih je strah bivati na prostem med ljudmi, pa največ uživanja za enak denar, kamp je pol cene v primerjavi z hotelom/apartmajem.

Bi šla kempirat, če bi oddajali šotore z vso opremo.  Sva 60+, pa nama je naporno vse postavljati. Tuje agencije to imajo.  Tako da greva letos v kamp v hiško. Je udobje, si pa zaprt v plastiki.

Čar kempiranja je, da si ves čas na svežem zraku in v stiku s tlemi. Si napolniš energijo za celo leto.

Meni je bil najboljši platneni šotor, me že pvc material sodobnih šotorov moti.

Če sešteješ tudi nakup in skladiščenje opreme, potem kempiranje ni več tako zelo poceni.

Res dobro, da smo tako različni. Meni je dopust odklop, želim udobje, ni govora, da bi med dopustom pospravljala, pomivala, kuhala in vlačila s seboj vraga in pol. Rada imam intimo in mir, si ne predstavljam skupinskega pomivanja posode in skupnih kopalnic. Enako ne hoje do WC. Tujih kempov ne poznam, morda bi mi bilo všeč potovanje z avtodomom. Te naši pavšali pa mi delujejo prav cigansko, kar sem videla in slišala. Enkrat sem probala par dni in sem potrpela, ponovila pa nikakor ne bi.

Nevem, kateri kamp si opisala, ampak večina kampi imajo napisana pravila obnašanja, moja sestra ima najeto mobilno hišico in jo plača na leto 3500 funtov to se mi zdi zelo malo to niti na dan minimalno urna postavka za dve osebi to sta glih 2 pivi v gostilni. Mislim pa se umes oddajo mojim staršem tako si se zmanjšali stroške, skratka hodijo že 5 let na isto lokacijo. Kupiti svojo parcelo v Sloveniji je zelo drago ena majhna 300 m2 stane po tanovem 66300 eurov oni pa dajo toliko v 20 letih in pravijo da je super. Jaz kot tabornik mi je pozimi pod zvezdami super v mobilni hišici. Skratka res je vsak ima svoj Gušt

Pejte ali Velika Britanija ali Madžarska noro nizke cene in lepo v naravi. Moja sestra ima na Madžarskem najeto za 3500 funtov na leto malo oddaja pa pravi za tistih  tisočaka ki porabim na leto se imam zelo lepo. Jaz na žalost ne morem ker imam probleme z vodo in sem skoz doma ampak oni delajo in pravijo da uživajo, no dokler nisem imel probleme z vodo sem tudi jazst bil več in manj v šotoru ali mobilni hišici in kaj mi je najboljše v senu spat. Mega Stično, no res je lepo vidim fotografije ki jih prinesejo domov.

Madžari imajo forinte in ne funte.

3500 anglešjih funtov je ubijalska cena.

Bo kar 3500 funtov. Na Hrvaškem so pavšali po 500 in več evrov mesečno. Torej 6 tisoč in več letno.

v Italiji imaš veliko kampov kjer oddajajo šotore. Ponudba je pod lodge-tents – vse je kot v apartmaju samo da si v šotoru- platnenem 100%.  Če so pa zgolj šotori( s pravo posteljo) potem so pa nekateri so na comfort parcelah, to pomeni da imaš na parceli svojo kopalnico in kuhinjski blok.  Spalnica ti je pa ” šotor”  So pa to ponavadi večji kampi in potem imaš najbližjo plažo pred kampom  ” sardela” plažo.  Če te to ne moti.  .   Če se pa malo sprehodiš po plaži imaš pa prosti del. Ponavadi nezaseden , ker se vsi gnetejo na tistih ležalkah- tam je seveda tudi glasba,bar  itd.   Poglej Toscano – Punta Ala, če se ne motim je bil kraj, točnega imena kampa se pa ne spomnim.   Smo bili še z mulci- ogromen z bazeni, restavracijami, cel supermarket je bil , zabavo in ogromno peščeno plažo.   Do Toscane  z vožnjo si pa tudi hitro.

tisti, ki uživate v kempiranju.  Na dopust grem ravno zato, da imam mir, svobodo, da se res spočijem in da nimam okoli sebe tujih ljudi. Že na plaži mi je dovolj, da so drugi tam! Mi imamo na morju svojo parcelo že 40 let, na začetku smo imeli postavljeno prikolo in baldahin, sedaj pa imamo mobilno hiško. Ne rabimo plačevati nobenega pavšala, naša parcela je velika 500m, tako da vedno lahko kdo k nam pride tudi s šotorom… Sem ravno tako ves čas zunaj, kuhinjo imamo tudi zunaj, še nisem nikoli kuhala notri. Wcja imamo dva, enega zunaj, enega notri v hiški. To je meni top. To je dopust, lahko se sprehajam naga po celi parceli, grem pod tuš, ki je zunaj in notri kadar želim…. Imamo vodo, nimamo pa štroma (še ne) imamo pa kar rabimo pač na sončne celice (za polnjenje telefonov in luči) vse ostalo imamo pa na plin!

To je tudi neke vrste robinzonsko, ampak meni je to luksuz. Veliko jih ne bi nikoli šlo nekam, kjer ni štroma…. Ampak taki grejo itak le v hotel. Jaz pa npr v kemp ne grem, če mi plačaš. Ne rabim vozit nikol nobene krame in posode in mize, ker imam to že ves čas na parceli. Samo pridem in razpakiram cote in takoj uživamo. Kuhamo sami, kadar nam paše in kar nam paše… zvečer smo lahko tudi glasni, pa noben nič ne reče, ker nas itak ne slišijo…. nimamo okoli takoj zraven nekih sosedov. To je ta pravi čar. Ni hotel, ni apartma in ni kemp.

Niti malo me ni pritegnilo, prej obratno. Nisem tip za te stavri…ne na tak , ne na drugačen način.

Nam šotorjenje ni všeč, sploh ne za glavni dopust. Ravno zaradi razlogov, kot jih naštevaš. Imamo radi vsaj nekaj konforta.

Je pa tudi res, da smo bili 3 dni s šotori na nekem otočku v Dalmaciji in je bilo top.

Ampak to je bil kratek čas. Res se odklopiš od vsega.

Dragocena izkušnja.

Prav tako smo imeli s sabo šotor, ko smo šli na potovanje po Skandinaviji. Kombinirali običajne turistične namestitve s kakšno noč tu in tam v stilu zasilnega kampinga. Pravzaprav tudi neprecenljiva izkušnja.

Nikakor pa si ne predstavljam 14 dni v šotoru, 14 dni brez prave postelje.