Kanu
Mlajša polovica družine se je potikala bog ve kje, starejša četrtina je dremala v bližnji senci, jaz pa sem razmetana na svoji ležalki zasanjano strmela v morje.
V moj zorni kot je priplul kanu… v njem pa luškana svetlolasa deklica ter še dva majhna kodrasta fantička… Mahali so na obalo in kričali:
Mama, wir haben “das und das” gesehen…
Mama, Papa hast uns “das und das” gemacht…
Bili so kot trije angeli… svetli, skodrani, z glasovi, ki so nežno božali ušesa… in mama jih je vse tri spokala iz kanuja ven na obalo… skupaj z njihovimi brisačami in morskimi pajki in morskimi zvezdami in morskimi ježi in vso ostalo ropotijo…
Seveda med tem časom nisem več zasanjano strmela v morje, pač pa v njih…
No, ko so se spokali na kopno, se je kanu obrnil… in izza njega je pogledala velika črna maska in dolg oranžni šnorkelj… aha, to bo pa verjetno tisti Papa, o katerem je bilo govora prej… Z enim potegom je snel masko in jo zabrisal v kanu… nato je z rokami nekaj šaril pod gladino in v naslednjem hipu so v kanu priletele plavutke… še hip kasneje pa se je spretno ko divja zver potegnil iz vode v kanu.
Malo se je ozrl na obalo, verjetno, da bi preveril, kako je z njegovo skodrano četico… in takrat sva se ujela s pogledi…
Tople modre oči, obdane z milijon gobicami od smeha… do ramen segajoči rjavi kodri, od katerih je kapljalo morje… tedaj pa se mi je nasmehnil… na široko… zaril veslo v vodo in se sunkovito obrnil proti odprtemu morju…
Obležala sem tam na tisti skali… gledala sem za njim in v mislih me je grel njegov topel nasmeh… moje oči pa so se pasle na njegovih širokih ramenih in na rokah, ki so veslale proti obzorju… in ko je izginil, sem sanjarila še kar naprej…
Postalo je prevroče. Vrgla sem se v vodo in potem prijetno ohlajena in še mokra nataknila japonke in krenila po potki skozi kamp. Kapljalo mi je od las, zato sem si ravno brisala obraz z dlanmi in si kuštrala frizuro, ko sem ga opazila, kako mi prihaja nasproti. Moker. Rjav. Nag. S tistim nasmehom na obrazu in s pogledom, ki me je prikoval nase…
“Hallo!”
“Dober dan!”
Njegov glas je bil…. ne znam napisat… to se da samo čutit… globok, topel, božajoč… in pospremljen z dotikom mokre kože! Tako na tesno je stopil mimo mene, da sva se dotaknila, čeprav je bila pot dovolj široka, da se nama ne bi bilo treba…
In kljub ohlajenemu telesu so moji možgani tedaj zavreli!
Obrnila sem se za njim. Tudi on je bil obrnjen k meni… in s pogledom, prikovanim name, je počasi stopil še nekaj metrov naprej, nato pa zavil k bivalniku ob poti.
Aha, tu si torej!
In ko sem šla po zadnjem večernem namakanju v morju pod tuš, sem šla mimo njegovega bivalnika. Samo s tekočim milom v roki, brez brisače, brez vsega… tudi brez žetona za toplo vodo… Pozno je že bilo, večina ljudi je s tuširanjem že opravila… ampak jaz imam rada pozne večere na obali, ko sonce pade v morje… ko je mir, ko se na skale pripodijo galebi…
*
Na tuših nikogar.
Stopim v zadnjo kabino, vendar je ne zaprem. Vrata priprem in odprem vodo… brrrrrrrr…. mrzla…. Nato jo zaprem in se namilim. Ko končam, spet odprem vodo… topla… opa, topla…. KAKO TOPLA?!?!?!?!?!?
Tedaj zaslišim znani “Hallo!” in zagledam tiste oči…. vstopi v kabino in zapre vrata za sabo… po celem telesu me spreletijo mravljinci, ko stopi k meni in ko se me dotaknejo njegove roke… moj pogled mu je govoril, da je dobrodošel, telo pa ni zmoglo niti enega samega giba… Objel me je… in moje milo je delovalo kot olje med najinima telesoma… koža je drsela po koži mehko, svileno… Dotaknile so se me njegove ustnice. Bile so mehke, tople, čutne… poiskal je moje ustnice in jih tako sladko obdelal, da so se mi tresla kolena… objela sem tista ramena, ki so popoldne veslala v kanuju, in drhtela sem v tistem naročju, o katerem sem prej sanjala na tisti skali pod vročim soncem…
Ljubil me je… in jaz sem se mu predala.
Gnetel je mojo rit in poljubljal moj vrat… sesaj je moje bradavičke in božal moja stegna… kuštral je moje lase in mi gledal v oči… in ko je poljubljal moj popek, so se moji prsti zapletli v njegove kodre…
Dvignil me je v naročje in se počasi zaril vame… počasi, milimeter za milimetrom… s slastjo in pričakovanjem… mehke stene moje notranjosti so ga sprejele vase.
Mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm….
Sladko, strastno, vedno bolj divje si me je jemal… jaz pa sem predla in uživala ob njegovih dotikih… V meni je divjal ocean strasti in občutkov… dokler se nisem kot morje razlila preko svojih obal… mmmmmmmmm…. tako sladko in drhteče…….. z mehkimi poljubi me je nato zbudil v večer in s toplim objemom je pomiril moje drhtenje… moj kodrasti angel…. angel s kanujem….
Ko domišljija dela svoje..
Haha…no ne morem pomagati…pač še en dan, ko hočem biti s tabo…
Moja (ne)znanka….
Pač morje, zvezde, luna….slani veter…..to je tisto, kar v meni prebudi hrepenenje, strast, bližino tebe…
Saj veš, potrebujem čas..potrebujem prostor, da se sprostim….če imaš le malo razumevanja, potem..potem me boš razumela…..želim te v svoji bližini..zato je to..domišljija edino kar mi nudiš…..želim si, da bi bila poleg……da bi te gledal v oči, v te oči, ki imajo takšen vpliv na mene….želim poleteti k tebi, te vzeti v oobjem in pričeti ljubiti, divje,strastno, nežno….kot da te ne želim več nikoli izpustiti iz svojega objema….ne želim te izpustiti, dokler se tvoje telo ne bi pričelo ovijati k meni…
Moje ustnice bi začele nežno ljubiti tvoj vrat, moje roke se dotikati tvojih prsi, nežno jih stiskati in vsak moj najmanjši dih bi ti paral čutila in vedela bi, kako si želim biti v tebi…..Za trenutek bi se odmaknil od tebe–…sedel bi na rob postelje in te gledal kako se s počasnimi gibi slačiš, delček po delčku..razen enega, ki bi ga prepustila meni…
Primem te za roke in te potegnem s sebi na rob postelje….gledam te v oči kot zver ki je ujela svoj plen…..moja usta na tvojem vratu puščajo mokro sled, kot da želim, da te ta sled spominja na vse tole……poljubljam ti prsi, počasi drsim po trebuhu..vedno nižje…..tvoji vzdihljaji so iz trenutka v tenutek glasnejši…vsaki poljub ki gre nižje po tvojem telesu prižiga ogenj v tvojem telesu….nikoli nisi pomislila, da te poljubi lahko tako razvnamejo…da če toplina mojega jezika tako vplivati nate….nežno sem se dotaknil tvojega *****…drsel sem z jezikom po tvoji vroči, voljni,meki,mokri ******….
Tvoje dihanje je postajalo vedno moćnejše….tvoje roke so se zarile v moje lase…prišla si do trenutka, ko se nisi mogla več ustaviti…….in………občutil sem pulziranje tvoje ******….sebično sem hotel okusti vse tvoje sokove…
In takrat…občutim tvoje krče…..tvoji nohti se zarinejo v moja ramena in zapuščaš mi sled, sled kot prečudoviti spomin na tole najino noč….
Je to res samo moja domišljija…..ali pa imam lažen občutek, da si zares bila tu ?!
Ali pa bova ostala vsak v svojem svetu…????
