Kar sem obljubil….
Nikiti predraga soseda,
Murenček tvojega posta,
se trpko zaveda…
Ne iščem razloga,
ni opravičila,
odpusti mi – prosil bom boga!
Nisem še dolgo na netu,
naj mi oprostijo mi vsi,
če jih kdaj bom pozabil v tem svetu…
Nikita, resnično se ti opravičujem če sem nekako prizadel ali huje, spregledl tvoj praznik….
Ne poznam vas vse, nekatere spoznavam, nekateri občasno ste tu, res pa da ni lepo, če pozabiš soseda.
Ampak se ti globoko opravičujem, če je izgledalo, kot da nočem na tvoje besede odgovarjat…
Bo poljub na skoraj en mesec nazaj dovolj? *************
Ah…Murni…to zna biti nevarno…te tvoje sladke lepe besede…
SončKu postaja topleje pri srčku, ko zasliši Murnijeve gosli igrati in ko se še pogled na lepih slikah ustavi, pa lahko kar ponorim…
Murni, ti veš in znaš, človeku polepšati dan, vesela sem, da te imam…poljubček, Murni moj in lepo ninaj!
Sončece, če je to (naša) največja nevarnost u življenju….. smo srečni in bomo nevarnost vzgajali in jo ljubkovali, da bo postala najnevarnejša :))))))))))))
Sončece tudi tebi enega za mehke sanje ***
Ma vstani , no …. :))))
Veš , včeraj sem bila malo žalostna , ker se vedno vseh spomniš (pa ne samo ti , še nekateri drugi) meni pa nisi še nikoli odgovoril .
Ma nima pomena , zdaj , ko praviš , da ni namerno 🙂
No , upam , da boš pa kdaj sprejel povabilo in šel z mano na kavo in mi tako , iz oči v oči kako zrecitiral :)))
Pozdrav par km naprej !
N.