Kariera
V bistvu si se ujela v tipično luknjo ki si jo ljudje skopljete. Mislila si da ti bo faks kariero prinesel :). In sedaj ko je ni kriviš državo in vse. Kot da bi ti nekdo moral na pladnju prinesti in razumeti kako navdušena si nad ločevanjem odpadkov :). Kariera se začne graditi v šoli. Kjer spoznavaš ljudi, delaš kot prostovoljec na kakšnem projektu, pomagaš kakšnemu profesorju, prosiš za priporočilo kakšnega profesorja, najdeš študentsko delo vsaj približno v smeri v kateri bi rada delala, potem tam na podlagi nekega njihovega problema/primera narediš diplomo. In v večini te potem zaposlijo. Tako se ljudje zaposlijo v svoji smeri. Večina se nas je tako zaposlila. Tudi mi tako zaposljujemo sedaj. Ne poznam nikogar ki bi iz nič se nekje tako zaposlil. No mogoče v JU. Očitno pa še to ne.
Predlagam ti da se vključiš v kakšno društvo okoljevarstvenikov, probaš čim več ljudi ki se s tem ukvarjajo spoznat, ponudiš pomoč pri čem, poveš da iščeš v tej smeri službo in prosiš za kakšno priporočilo če poznajo…. V glavno delaj nekaj v tej smeri, spoznavaj ljudi, nabiraj si izkušnje, čeprav ne uradne/plačane…. Samo s pošiljanjem prošenj je loterija službo, sploh zaželjeno službo, dobiti.
Ej oprosti, nikomur ne vsiljujem svojega mnenja. In nisem neka skrajnica 🙂 Verjetno se lahko zahvalim staršem, da me niso spodbujali. In to vsak dan naredim. Sprašujem se le, ali je zdaj konec moje kariere zaradi napak, ki so jih naredili moji starši. Ker jaz sem že med faksom delala kot prodajalka. Za diplomsko delo sem si izbrala ugledno institucijo in temo, ki me je zanimala. Niso mi ponudili nič zato sem diplomsko delo končala ob delu. Pa n0benega ne krivim. Sama pa tudi ne vem če sem si kriva no. A naj bi ob rojstvu vedela kako pa kaj?