Večina naravoslovcev je tako zakompleksana in ozkogledna, da ne zmore dojeti niti osnovnih pravil družbe. So pa prvi, ki se najbolj razburjajo, najbolj pametujejo kako bi moralo biti, pa kako so vsi družboslovci ničvredneži. Tega od družboslovcev ne slišiš. Kompleksi sekajo ven na polno, zato samo sebe poveličujejo. Vso ostalo znanje je zanje nula, pri tem pa pozabljajo, da to, da nekaj narediš, danes ni dovolj. To moraš znati tudi prodati. Tega pa večina naravoslovcev enostavno ne zna. Verjetno je razlog v takšnem zaničevalnem odnosu naravoslovcev do drugih tudi v tem, da se na naravoslovne fakse ne vpisujejo ravno neke brihte. Tisti, ki ne verjame, naj malo pogleda, kakšen je vpis in s kakšnim uspehom lahko prideš na te fakse. Pa potem pogleda nivo znanja naravoslovnih predmetov, pa mu bo marsikaj jasno. Je večinoma katastrofalno – besede dveh kolegov, prfoksov na matematiki in gradbenem faksu. Da je napisati kakšno tehnično poročilo nočna mora večine, sploh ne bi. Ja, tudi polpismene najdeš med njimi.
Tako da je zelo verjetno, da izvira ta domnevna zahtevnost naravnoslovnih faksov ravno iz tega, da se nanje vpisujejo ne najbolj sposobni – ti so pa žal v večini. Odnos teh pa posledično tudi tako zaničevalen do vseh ostalih.
[/quote]

Na FMF so studenti vecinoma zeko posebni ljudje, na tak ali drugacen nacin.
Prvo moras vedeti, da je to faks, ki ga ne izbira siroka mnozica, zato nikoli niso popolnjena vsa mesta iz interesa po fiziki ali matematiki, amoak iz interesa po vpisu. In zato tako velik osip.
Druga stvar je, da imajo ti ljudje vecinoma ekstremno visoko razvito abstraktno razmisljanje in abstraktno dojemanje, tako da ti, kot povsem povprecna oseba, njihovega razmisljanja pac ne mores doumeti, kar ne pomeni, da oni ne razmisljajo dobro in prav, ampak pomeni, da 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi tega pac ni sposobno razumeti. Enostavno ne gre in nimas kaj, ni kruvda v tebi, pac te narava ni obdarila v tej smeri in tega zal ne zmores.

Ni dovolj zlatih maturantov, ki jih dejansko zanima da bi zafilali vsa mesta na matematiki, fiziki, potem se pa tja vpisujejo tudi luzerji zarad statusa, ampak imajo zato tudi velik osip – taprvi izdelajo, tadrugi pa ne. In to je važno, kdo faks izdela, ne pa kdo se do njega privleče, ker se pogovarjamo o tem, kateri faks je težji za nardit, ne na kateri faks se je težje vpisat.

Poznam diplomantko fizike na FMF, ki je tja vpisala dejansko, ker jo je to zanimalo. Bila je zlata maturantka in je povedala, da jih prvo leto ogromno odpade, ker drži to, da se tja lahko vpiše veliko takih, ki rabijo samo status, ker ni dovolj nadarjenih fizikov, da bi zapolnili vsa mesta. Sama pa niti približno ni imela tam samih desetk, je imela pa sošolko iz gimnazije s slabšim uspehom (še vedno nadpovprečnega, ampak daleč od zlate mature), ki je imela na FDV same desetke. Ta znanka je fiziko položila povprečno z devetko, danes pa podiplomsko študira na Oxfordu.
[/quote]
Moja sošolka (sicer v gimnaziji povprečna -dobra, prav dobra) je šla tudi na matematiko in v roku končala. Ni pa nikoli kaj ekstra izstopala. Ni jamrala, da je težko. Potem je moj sorodnik dr.matematike. Je bil sicer prav dober v gimnaziji, je pa zapečkar, knjižni molj. Sicer dobro razmišlja v n dimenzijah, taosnovne tri mu delajo pa hude težave. Prav ne moreš verjet, kako je lahko en brez prostorske predstave res dober matematik. Pa očitno gre. 🙂
Tretji kolega iz bolj znanec je fizik. Nikoli ni bil nič posebnega, v gimnaziji je imel samo fiziko štiri, ostalo so bile trojke. Naredil faks brez kakšnih hudih težav. Je pa sicer socialno rahlo hendikepiran. Kot očitno veliko fizikov. Nekako živijo v svoje svetu in vse ostalo gre mimo njih. Da bi bili samo zaradi enega faksa nekaj več? Težko verjamem. Tako da ne verjamem, da so tudi ti faksi za enega malo boljšega (nor. prav dobrega) gimnazijca res zelo težki. Glavna je samo volja.

Zanimiv pogled na stvar.
Se tudi jaz strinjam, da je trud potreben tako za naravoslovni kot družboslovni faks. Za prvega je pa potrebno še veliko več: delujoče klikerje.

Jaz imam končan tehniški faks in z znanji in nadgradnjo znanj, uspešno delam.
Verjetno pa ne bi uspel končati noben družboslovni faks in to zaradi popolnoma drugega naćina razmišljanja in retorike palamudenja v kateri ima vsak svoj prav.

Ah, ja. Preveč “računalničarjev” poznam, ki so študirali računalništvo samo zato, ker so preveč radi igrali igrice. In so se tja vpisali z dvojkami z gimnazije. Brez problema, ker ni bilo omejitve. Večina jih je študij celo po desetletju ali več zaključila.
in kaj delajo zdaj? Rešujejo svet? Igrajo igrice in furajo neke spje. Ene par jih dela nelegalne posle za igralnice, eni se imajo za grafične dizajnerje, pa nimajo pojma o tem itd.

Dejansko o človeku veliko pove na katero srednjo šolo je hodil, kakšen dijak je bil in kako je opravil maturo. Nek pokazatelj, ali ima klikerje ali ne.
Na splošno je folk, ki ni hodil na gimnazijo, tudi zelo nerazgledan in jim, ne glede na pozneje doseženo izobrazbo, primanjkuje širine.

Če računalništvo naredi en dvojkar, ni vraga da ga ne bi en zlati maturant, ki se je na primer raje odločil za študij mednarodnih odnosov. Sama izbira faksa še ne determinira iq človeka. Brez skrbi, je veliko FDVjevcev bolj inteligentnih od nekaterih medicincev. Dokazano s testi.

Kje je bilo pa sploh omenjeno računalništvo?

Najbolj mednarodno poznana in priznana je Ekonomska fakulteta. Z velikim naskokom. Potem ni dolgo nič, potem pa je par ostalih fakultet. Te primorske in mariborske so pod vsakim nivojem.

Drugi še kar težki faksi so kemija, strojni, elektro, pravo.
Medicina je med neizobraženimi precej cenjena, zaradi tega, ker so bili včasih duhovnik, zdravnik, učitelj sveta trojica. Ni pa težek faks. Še diplome ti ni treba naredit.

Sem naredila pravo v Lj, ni tako težko. Dejansko so problem samo nekateri izpiti v posamičnemu letniku, drugi pa so zelo enostavni in se da dobiti brez problema desetke. V četrtem letniku pa sploh ni težkega izpita.

Nihče ni omenil zdravstvene fakultete. Ne bom rekla, da je najtežja, upam pa si trditi, da je med najzahtevnejšimi v smislu obveznih vaj. Vsa praksa mora bit 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} opravljena, dobesedno nastradaš, če zboliš za več kot en teden, ker težko dobiš še termine, da vse not prineseš. Veliko je dopoldne praksa, popoldne pa predavanja, ali pa vse dopoldneve delaš, popoldan imaš pa izpite. Poleg tega imaš tudi poleti obvezni poletni praktikum, sicer samo 80-90 ur, pa vendar tudi če vse narediš redno ne moreš biti celo poletje frej.

Zdravstvena ahahah, za medicinske sestre? To je težek faks. Pa ti nisi resna. To je tam nekje z Difom.

Nisi dobro prebral mojega posta. Napisala sem, da ni med najtežjimi glede znanja, ampak glede vseh obveznih ur, ki jih je treba opraviti. Vaje ootekajo tudi med izpitnimi obdobji. Ok?

Filofaks je označen za enega izmed lažjih, ampak znotraj tega je kar veliko težkih programov. Geografija in francoščina sta kar težki, napram kakšni filozofiji in sociologiji… Geografija ni toliko družboslovna kot bi se komu zdelo.

Ah, ja. Preveč “računalničarjev” poznam, ki so študirali računalništvo samo zato, ker so preveč radi igrali igrice. In so se tja vpisali z dvojkami z gimnazije. Brez problema, ker ni bilo omejitve. Večina jih je študij celo po desetletju ali več zaključila.
in kaj delajo zdaj? Rešujejo svet? Igrajo igrice in furajo neke spje. Ene par jih dela nelegalne posle za igralnice, eni se imajo za grafične dizajnerje, pa nimajo pojma o tem itd.

Dejansko o človeku veliko pove na katero srednjo šolo je hodil, kakšen dijak je bil in kako je opravil maturo. Nek pokazatelj, ali ima klikerje ali ne.
Na splošno je folk, ki ni hodil na gimnazijo, tudi zelo nerazgledan in jim, ne glede na pozneje doseženo izobrazbo, primanjkuje širine.

Če računalništvo naredi en dvojkar, ni vraga da ga ne bi en zlati maturant, ki se je na primer raje odločil za študij mednarodnih odnosov. Sama izbira faksa še ne determinira iq človeka. Brez skrbi, je veliko FDVjevcev bolj inteligentnih od nekaterih medicincev. Dokazano s testi.
[/quote]

Se strinjam, da je največji pokazatelj uspešnosti in inteligence gimnazija in uspeh, tako učni skozi vsa 4 leta, kot matura.
Imam toliko sošolk in sošolcev, ki so dobesedno komaj lezli skozi gimnazijo, eni tudi ponavljali in točno vem, koliko so bile sposobni oziroma nesposobni v gimnaziji..večina pa je potem vseeno spacala nek faks skupaj..
Gimnazija ni lahka šola in obvladat 11 predmetov, biti sproti pripravljen, je dosti težje, kot se vsaka 2 meseca učit za en izpit..Pa še študij je večina od teh zavlekla na povprečno 7-8 let.. Ampak so pač koncali faks..Čeprav so imeli v srednji skoraj podarjene dvojke pri matematiki, kemiji, nemščini itd…
Poznam eno, ki je imela na gimnaziji nemščino vsako leto popravca, pa je profesor nemščine in angleščine..

Se strinjam, da je največji pokazatelj uspešnosti in inteligence gimnazija in uspeh, tako učni skozi vsa 4 leta, kot matura.
Imam toliko sošolk in sošolcev, ki so dobesedno komaj lezli skozi gimnazijo, eni tudi ponavljali in točno vem, koliko so bile sposobni oziroma nesposobni v gimnaziji..večina pa je potem vseeno spacala nek faks skupaj..
Gimnazija ni lahka šola in obvladat 11 predmetov, biti sproti pripravljen, je dosti težje, kot se vsaka 2 meseca učit za en izpit..Pa še študij je večina od teh zavlekla na povprečno 7-8 let.. Ampak so pač koncali faks..Čeprav so imeli v srednji skoraj podarjene dvojke pri matematiki, kemiji, nemščini itd…
Poznam eno, ki je imela na gimnaziji nemščino vsako leto popravca, pa je profesor nemščine in angleščine..
[/quote]

Prof. za nemščino znajo biti zeloooo zlobni!
Z veseljem ti zagrenijo gimnazijo in veselje do obiskovanja le te.
Le zakaj, le zakaj?

Vidim, da ogromno ljudi misli, da je težavnost fakultete premo-sorazmerna s kasnejšimi poklicnimi in kariernimi uspehi. To je navadno poenostavljanje!

Dobra je tista fakulteta, ki najbolje uspe pripraviti in motivirati posameznika za nadaljno samostojno vse-življensko izobraževanje. Žal je situacija ponekod taka, da marsikatire profesor podaja popolnoma zastarelo in nerelevantno znanje. Da je zadeva še toliko bolj tragična, pričakujejo, da bodo študenti to zanje tudi osvojili na visokem nivoju. Rezultat? Ogromno nadarjenih posameznikov zamenja smer študija ali pa se jim snov tako priskuti, da nikoli ne dela v tej branži!

Drugi pomenben kriterij je tudi plača, ki jo dosegajo diplomanti takoj po diplomi. Nekateri poveličujete težavnost tujih jezike. Če poenostavljeno sprejmemo tezo, se je potrebno vprašati, kaj konkretno bo tak diplomant, ki nima nobenega domenskega znanja v resnici kasneje sploh počel?
Prevajal za miniaturni slovenski trg? To je Hobby zaposlitev…
Delal na ministrstvu za zunanje zadeve? Mogoče s ustreznim predigrejem…
Učil na šoli za max 2 slaba tisočaka? Mogoče, če ima talent z delo s otroci….
Šel delati v tujino? In tam tekmovati s native govorci? Mogoče za tako imenovane low jobe….

Ironično, da večina najboljših svetovnih univerz sploh ni pretirano težkih. Poglejte si kakšno predavanje s Top 20 univerze na shanghai university ranking. Seveda je logično, da nekdo, ki nima močno razvitega abstraktnega razmišljanja nikoli ne bo dober Matematik, Fizik ali pa programer. Na drugi strani nekdo brez posluha in dara za tuje jezike nikoli, ne bo pisatelj v tujem jeziku.

Da ne bo pomote. Vzporedno sem naredil magisterij iz naravoslovja in družboslovlja. Več kakor 10 let tudi že živim in delam v tujini, kjer dnevno aktivno uporabljam 2-3 tuja jezika! Samo na koncu me nihče ne plačuje za to dvoje. Plačajo me, da prinesem podjetju DENAR!

No in potem grem po diplomi na Biotehniški na FDV. Uf, kakšno izležavanje.
Na Bioteniški obvezna predavanja, vaje, na FDV, prosto po Prešernu. No malo se je bilo treba pokazati, da so te poslali.
In prvi kolokvij pri Joganovi (ja,že nekaj let je od tega).
Napisala na enem listu, pol strani, odgovorila v točkah, samo na vprašanje. Nič flancanja.
Ostali napisali 4 liste.
Sem bila med redkimi, ki smo naredili.

V Sloveniji je samo Ekonomska fakulteta v Ljubljani nekaj vredna. Majo certifikate in so uvrščeni na svetovne lestvice in to pri vrhu oz. med top 100 poslovnih šol na svetu (če izvzamemo ameriške). So tudi precej povezani s sebi podobnimi faksi. Če bodo tako nadaljevali bodo sčasoma dobili tudi prepoznavnost. Pa otresti se morajo starih kradljivih in pokvarjenih profov izpred osamosvojitve in bo bolje.

Majo tudi redni študij v angleščini, kar ne vem, če ga ma ker drug faks v Sloveniji in na ta študij se ne vpisuje samo balkan in vzhodna EU, ampak se najdejo tudi italijani, Nemci, Avstrijci, kak Kitajec, itd. Resda v manjšini, ampak so. Pa govorim o rednih študentih, ne o Erasmusovcih. Skrata ne pride študent iz zahoda ali iz druge polovice sveta kar tako za brezveze v neko luknjo imenovano, Slovenija.

Težavnost ekonomske najbrž ni primerljiva z matematiko, fiziko, strojno, itd. Samo glede na to, da teh treh faksov ni na nobeni lestvici na svetu, bi sklepal, da je tale težavnost umetno potvorjena (beri: učijo se neuporabnosti). Ker, če bi blo res tako težko, potem bi najbrž nekje bili, ker bi sproducirali super pametne študente…. Npr. strojna nima niti primernega robota, ki bi ga študenti lahko sprogramirali, da bi delal v proizvodnji. To vse pove o tem faksu in njegovi uporabnosti. Po teh treh faksih je tudi veliko komolčenja med zaposlenimi. Na EF ko kradejo, kradejo vsaj skupaj in se ne driblajo med sabo…. Skratka odnosi inenergija so na povsem drugačnem nivoju, vsaj med zaposlenimi, dočim naj bi študente na EFju fejst zafrkavali, vsaj v začetnih semestrih.

Kar se tiče zaposljivosti iz Ekonomske se je treba pa malo pomujat. S papirjem (diplomo) iz Ekonomske si lahko samo rit obrišeš. Tudi magistrska, težko da bo zadovoljiva. Majo ogromno dejavnosti, praks in izmenjav v tujini, česar se je pač treba udeležit če študiraš ta faks, sicer boš pa res sivo povprečje in službice ne bo. Sploh ne v Sloveniji. Ker kot so že nekateri povedali, lahko ta faks naredijo precej neintelegentne osebe. Če si pa znaš kaj zrihtat, kar študij na tem faksu omogoča, potem pa ti je odprt ves svet in ni vrag, da se najde kaj dobrega. Neinteligentni tega ne znajo, zato pa so sivo povprečje in službice ni, je pa res da imajo v žepu papir imenovan, dploma.

haha, da crkneš od smeha. Ekonomistov je kot listja. Tudi brezposelnih. Eni od bolj uspešnih nekdanjih študentov s tega faksa v resnici nikoli niso diplomirali, so prej pustili ta brezvezni faks. Recimo Andrej Nabergoj, zaslužen za uspeh Talking Toma in njemu podobni. Edino, kar ta faks dela prepoznaven, da potem naivneži kot si ti pišejo takšne stvari, je to, da so zaposleni na njem mahnjeni na denar. Ne samo, da so tamkajšnji profesorji v stalni pripravljenosti, oni za denar delajo tudi razne “raziskave” in podobno. Obnašajo se kot zasebni faks. Vse potržijo, redni študij, izredni študij, ni da ni. Je 500 rednih študentov preveč, sploh ob dejstvu, da je poleg ekonomskega faksa v Mariboru že tisoč podobnih smeri v Sloveniji? Ma ni, dajte nam 1000 študentov, mi bomo to vse popedenali. Najprej bodo popadali vsi, potem bodo plačevali za izpite in izredni študij. Ja, izredni študij, še tam jih lahko ene 500 sprejmemo. Pa ne pozabite na tujce – oni imajo denar. Par powerpoint predavanj v angleščini in imajo da odprejo denarnice. Saj itak jih večina ne bo končala študij, Ma glavno da plačajo. In v tem stilu dalje. Koliko je vreden ta faks? Milijone! Ampak služb ne daje.

No to je ze looong time ago. Ze moj faks je dolgo nazaj, pa smo imeli tedenske naloge. Pa prisotnost obvezna v 3. In 4. letniku. Ti pa si najbrz delala se podiplomca davno davno nazaj. Takrat, ko se je dalo napredovati tudi v cetrti letnik brez izpita iz prvega…To je cisto nekaj drugega.
Ze dolgo je drugace.

haha, da crkneš od smeha. Ekonomistov je kot listja. Tudi brezposelnih. Eni od bolj uspešnih nekdanjih študentov s tega faksa v resnici nikoli niso diplomirali, so prej pustili ta brezvezni faks. Recimo Andrej Nabergoj, zaslužen za uspeh Talking Toma in njemu podobni. Edino, kar ta faks dela prepoznaven, da potem naivneži kot si ti pišejo takšne stvari, je to, da so zaposleni na njem mahnjeni na denar. Ne samo, da so tamkajšnji profesorji v stalni pripravljenosti, oni za denar delajo tudi razne “raziskave” in podobno. Obnašajo se kot zasebni faks. Vse potržijo, redni študij, izredni študij, ni da ni. Je 500 rednih študentov preveč, sploh ob dejstvu, da je poleg ekonomskega faksa v Mariboru že tisoč podobnih smeri v Sloveniji? Ma ni, dajte nam 1000 študentov, mi bomo to vse popedenali. Najprej bodo popadali vsi, potem bodo plačevali za izpite in izredni študij. Ja, izredni študij, še tam jih lahko ene 500 sprejmemo. Pa ne pozabite na tujce – oni imajo denar. Par powerpoint predavanj v angleščini in imajo da odprejo denarnice. Saj itak jih večina ne bo končala študij, Ma glavno da plačajo. In v tem stilu dalje. Koliko je vreden ta faks? Milijone! Ampak služb ne daje.
[/quote]

Če greste v tujino je povsem nepomenbno, kateri družboslovni fax ste študirali. Managament v Kopru/Lju, FDV, Pravo, Humanistika, …. to je za njih zaradi nepoznavanja šolskega sistema in rangiranja fakultet popolnoma nepomenbno.

Tudi s medicino in zdravstvenim faksom bi vas čakal dolg proces nostrifikacije in brezplačnega tudi leto ali dlje dolgega pripravništva.

Mogoče bi bili tukaj edina izjema tehnični faksi(FRI, FERI, SFm GF,..) pod pogojem, da imate tudi več let izkušenj!

Medicina, farmacija, stomatologija, tehnični faksi.

Torej -smiselni faksi.

Medicina, farmacija, stomatologija, tehnični faksi.

Torej -smiselni faksi.

Zakaj bi bil faks, ki si ga tukaj opravil v tujini nepomemben? Lahko to utemeljiš?

Vsi gledate samo na kratek rok, morate pogledati na dolgi rok! Če nekdo res potrebuje izziv naj gre na FDV. Do diplome je lahko, ko se pa začne iskanje službe se šele pokaže prava težavnost in traja skozi celo življenje 😉

1) pravo – brez pravosodnega državnega izpita, ki šteje za VIII. stopnjo izobrazbe, ne prideš nikamor. Vsi pravniki morajo imeti pravosodni državni izpit.
2) medicina – 12 let študija – 6 let dodiplomski študij, nato 2 leti pripravništvo in 4 leta specializacije – na koncu imaš samo VII stopnjo izobrazbe
3) teologija – podobno dolgotrajen študij, kot medicina, če želiš postati duhovnik