Kateri slovanski državi je Slovenija kulturno najbližje?
Jaz pa mislim da odvisno kakor kje, se precej razlikuje od regije do regije. Če gledamo skozi običaje, izročila, itd. Sploh na vzhodu Slovenije je precej podobnih navad kjer zlahka potegnemo vzporednice s naprimer Slovaki, Hrvati, itd.
Recimo na zahodu Slovenije kjer so se ohranila najbolj izčrpna izročila, pa teh vzporednic nekako ni, kakor jaz vidim zadeve tu.
Najbližji so nam kroatizirani Slovenci v hrvaškem Zagorju in Međimurju.
S Srbi nimamo nič kulturološko skupnega, saj smo bili v skupni državi 73 let. Seveda moramo pri tem izvzeti avtohtone Srbe iz Bele krajine, ki živijo tam od l. 1530 in so skoraj v celoti poslovenjeni. O tem je pisal Cankar, ki je ugotovil, da smo po krvi bratranci, po kulturi pa tujci.
Zgodovinska dejstva govorijo o Slovencih kot o narodu, ki si svobode ni priboril z bojem proti cesarstvu, ampak kot narodu, ki se je odločil za potrpežljivo in poslušno preživetje znotraj imperija. Ideja o svobodi v slovenskem narodu se nikakor ne more primerjati z idejo o osvajanju in napredovanju svobode pri srbskem narodu. Slovenska je bila na novo sestavljena, srbska pa izhaja iz močne srednjeveške države, skozi turško okupacijo, do ponovne državnosti.
S krvjo in pogumom so Srbi zrušili Avstro-Ogrsko, ki smo ji Slovenci tako predano služili. Za nagrado za služenje sovražniku smo Slovenci, v kleteh mističnih evromasonskih kuhinj dobili enakopravnost v ustavi nove države na čelu s srbskim monarhom?! Tudi druga svetovna vojna ni prinesla nič novega: kot drugi stoletni podložniki so nemške naciste pričakali z zastavami in vznemirjenjem, na polnih mariborskih ulicah. In spet so kot zasluge za služenje poraženemu sovražniku enakovredno prejeli državo, le da tokrat po anglokomunističnem receptu. In ob prvi priložnosti so zabodli nož v hrbet isti državi in istemu srbskemu narodu, ki jih je v svoji kratki zgodovini dvakrat sprejel za svoje in jih rešil zasluženih reperkusij.
S Srbi nimamo kulturološko nič skupnega. Drugače jim v t.i 10-dnevni vojni ne bi pobili nekaj deset komaj polnoletnih nabornikov, ki so služili vojaški rok v JNA in se popolnoma zmedeni niso niti poskušali zoperstaviti Janševim kriminalcem. Obstajajo skrite priče in tajni dokazi, da so zagrešili vojne zločine s pobijanjem navadnih vojakov, ki so se predali na prehodu Holmec, na Škofijah, pa tudi na Medvedjeku. Takoj ko smo se dokončno osamosvojili, smo nemudoma pohiteli še tisto malo suverenosti, ki smo jo od Srbov dobili v dar, prepustiti novim-starim komisarjem: postali smo del EU. In če je naša pot razumljiva, saj si brez pripadnosti imperiju ne znamo predstavljati zgodovinskega privida svobode, se postavlja vprašanje, kaj sploh imamo skupnega s Srbi kosovske bitke, Čegra, Kumanova, Bragalnice, Cera, Kolubare, Solunske fronte in tisoč drugih bitk?