Katero trpljenje je zdaj “in”? Depresija in izgorelost sta že passé.
ueowh5, 09.01.2023 ob 09:30
“brain fog” kot (baje) posledica covida. Zdaj seveda ne najdem, ampak na FB se je pred nekaj meseci nekdo razpisal na dolgo in široko, kako ne more delati več za računalnikom, saj preprosto ne razume, kaj je napisano na monitorju (premešane črke, nerazumljive besede, itd.), tudi problemi s spominom.
Davor Tavčar
Sticky658, 09.01.2023 ob 10:44
KrEna2022, 09.01.2023 ob 10:25
Anonimno 2761, 09.01.2023 ob 03:24
CPTSD, trpljenje zaradi “narcisov”, high functioning whatever, Čakaj, da eden pri nas prevede članek o dark empatih, potem bo šele veselo.
Pri nas zaostajamo in smo še vedno v fazi toksičnih ljudi, ki so vsi, ki jih ne maramo.
To terminološko bohotenje psiho-nalepk v ‘znanosti’ (prej znanosti poimenovanja že znanih tipov osebnosti) je vzrok zasičenosti diagnostike z vedno novimi farma-koruptivnimi prilagoditvami, ampak če je kaj vredno izpostaviti pri tkim. temnem eempatu je njegova sposobnost ločiti srčno sočutje od kognitivne sposobnosti razumevanja čustev in stremljenj drugih ljudi, pri čemer ignorirajo bolečino drugega človeka in se osredotočijo predvsem na to, kako lahko uporabijo svoja spoznanja o drugem v svoj prid, da nas nadvladujejo, da nas izsiljujejo z globokim dojemanjem naših stisk. Takoj razumejo naš problem, ne občutijo sočutja, temveč nam nemudoma predlagajo svoje videnje problema in možno rešitev. Morda za nas opravijo nekaj telefonskih klicev ali organizirajo intervencije, prevoze, transakcije, vložijo ves svoj prosti čas v reševanje našega problema, da bi nas tako dobili v pest in izsiljevali absolutno lojalnost, bodisi v čustvenem ali statusnem smislu, le da bi si zagotovili našo čim bolj absolutno pozornost. Če se jim le malo zoperstavljamo (sli pa tudi če se ne), nas dregnejo s kakšno pripombo, opazko, ki izvira iz njihovega poznavanja naše situacije, ko so nam pomagali (ali pa smo mi mislili, da so nam pomagali) in so imeli vpogled v našo zakulisje, v neko situacijo, v katero smo jim dovolili vstopiti, saj so delovali tako zaupanja vredni, praktični in odprti. Temni empat ni fizično nasilen (kakor večina psihopatov na nekem koncu ali začetku svoje patologije), temveč toliko prilagojena oseba, da razumsko določi meje svojih manipulacij, da ne pride navzkriž z zakonom, saj to bi omajalo njeno verodostojnost pri empatije z drugimi. Pa tudi sicer želi taka oseba predvsem voditi, nadzorovati druge ljudi, brez pretiranih materialnih ali užitkarskih dobičkov, temni empat uživa predvsem v nadvladovanju drugih skozi razumevanje njihovih problemov, ne pa v sočutju s trpečim človekom. Sočutje vzbuja skrb, zgolj razumevanje problema pa izzove v primeru temnega empata zgolj načrt, kako ga lahko čustveno podjarmi z razumevanjem problema sočloveka. Ljudem je namreč večkrat v veliko oporo že to, da nekdo ‘racionalno’ pogleda na naš problem in predlaga rešitev, do katere bi mi sami prišli tudi brez njegovega posredovanja, vendar smo preveč emocionalni, da bi videli situacijo v pravi luči. Takrat nastopijo temni empati in nas čustveno podjarmijo, saj smo jim podzavestno neizmerno hvaležni, da rešujejo naše probleme.
Skratka, ti hočeš poleg tega, da ti ljudje pomagajo, še to, da se ob tem sami sesujejo od sočutja? Ker če se ne, jim boš nalepila nalepko temni empat. Veš kaj, whatever. Ti kar lepi. Saj tudi zate obstaja ena dobra nalepka, ki se izlušči iz tvojega pisanja: nehvaležnica.
za KrEna2022
Joj ko poslušam , kako se ljudje smilijo sebi. Skoraj 40 let delovne dobe ,otroci, sezidal hišo, postavil firmo. Imel dve službi ob delu naredil elektro faks, spal med tednom 5 ur do 4o leta. Povprečno za potrebe dela na leto naredil 120-130 tisoč kilometrov po Sloveniji . Od 40 do 58 imam privat podjetje, otroci odrasli , vsako leto poleti 1 mesec dopusta , pozimi 3 tedne. Nikdar do sedaj se nisem počutil utrujenega. In žena isto .
Hipersenzibilnost, hiperobčutljivost brez empatije… Dovoliš si lahko vse, za druge se ti j.e.b.e., živiš le zase, prekineš stike z vsemi, ki jih ne potrebuješ več.. In si ponosen, da živiš samo za svojo rit, ker, kaj pa mislite, tako huuuudo trpiš, če ni vse po tvoje, in se sam sebi smiliš do nezavesti. Praktično je tudi to, da ti ni treba nič pojasnjevati, samo magično besedo “hypersesitivity” izrečeš in greš sedet nazaj na svoj oblaček. Kmalu tudi v Sloveniji ^^
…neee…popularno je ‘cvilt’, kako zelo se je trpelo ob zelo osebnih, intimnih dogodkih. Potencirati do onemoglosti. In, vse spoštovanje in sočustvovanje, ter hvala za osveščanje, a travmirati preko vseh meja ‘okusnosti’ ob splavih, smrtih, nadelgovanjih vseh vrst..je reess dalec od (osnovnega) namena.
Anonimno 1163, 09.01.2023 ob 13:44
Joj ko poslušam , kako se ljudje smilijo sebi. Skoraj 40 let delovne dobe ,otroci, sezidal hišo, postavil firmo. Imel dve službi ob delu naredil elektro faks, spal med tednom 5 ur do 4o leta. Povprečno za potrebe dela na leto naredil 120-130 tisoč kilometrov po Sloveniji . Od 40 do 58 imam privat podjetje, otroci odrasli , vsako leto poleti 1 mesec dopusta , pozimi 3 tedne. Nikdar do sedaj se nisem počutil utrujenega. In žena isto .
TOrej si lahko hvalezen, da ti je fizicno in psihicno zdravje tako dobro sluzilo. Al si hotel se kaj povedat?
ankh, 09.01.2023 ob 10:28
Ali ne spada opisano v okvir simpatije?v čem se razlikuje simpatija od empatije?
Dobro vprašanje.
Simpatija je naklonjenost, čustvena, empatija pa sposobnost čustvenega podozivljanja drugega človeka, kar omogoča sočutje.
Mislim, da ni velike razlike, vsaj zame ne. Če občutiš globoko empatijo s človekom, potem avtomatsko čutiš tudi simpatijo, čustveno naklonjenost. Ali tako: ne moreš čutiti empatije z nekom, ki ti ni niti malo simpatičen.
Sveta mati pomagavka, kako plehko razmišljanje. Ne, ne potrebujem čutiti simpatij za sočutje. Primer: ne potrebujem gojiti simpatij do tistega ravnatelja, ki so ga posneli med spolnim občevanjem, pa vseeno lahko gojim sočutje do njega in do fanta, ki moraživeti z zavedanjem, da je sprožil samomor.
Simpatija izhaja iz lastne perspektive. Empatija pa pomeni vživljanje v tujo. Tu je razlika. Sočutje z drugim preprečuje nanašanje bolečine drugemu, saj bi to pomenilo nanašanje bolečine sebi preko sočutja.
Sticky658, 09.01.2023 ob 10:46
za KrEna2022
Sticky, da pojasnim.
Hotela sem poudariti, ne temni empati manipulirajo z našimi stiskami, saj ne podoživijo srčno in sočutno naše probleme, temveč se razumsko distancirati od naše bolečine in jih naše trpljenje ne zanima. Zanima jih predvsem to, kako bi nas prepričali, da kar najbolj skrbijo za nas, ko z nami rešujejo nek problem, ko mi nismo sposobni videti rešitve, ker smo čustveno zmedeni, oni pa ne. Ko jim to uspe, potem smo njihovi dolžniki. In če se tega ne zavedamo, nas na to opomnijo z dreganjem v boleče točke.
To niso prijatelji, to so profesionalni reševalci naših problemov, brez čustvene vključenosti, vedno pa zahtevajo plačilo, kar dobijo v obliki podrejenosti, da jim pač poklonimo večino ali preveč naše pozornosti ipd. Lahko postanejo zelo nesramni, če jim v tem smislu nismo podrejeni.
ankh, 10.01.2023 ob 11:38
Sveta mati pomagavka, kako plehko razmišljanje. Ne, ne potrebujem čutiti simpatij za sočutje. Primer: ne potrebujem gojiti simpatij do tistega ravnatelja, ki so ga posneli med spolnim občevanjem, pa vseeno lahko gojim sočutje do njega in do fanta, ki moraživeti z zavedanjem, da je sprožil samomor.
Simpatija izhaja iz lastne perspektive. Empatija pa pomeni vživljanje v tujo. Tu je razlika. Sočutje z drugim preprečuje nanašanje bolečine drugemu, saj bi to pomenilo nanašanje bolečine sebi preko sočutja.
Čutila si mogoče simpatijo do žrtev.
Jaz čutim v splošnem simpatijo do žrtev, ker me nagovarjajo v svoji nebogljenosti, kar očitno nagovarja mojo odgovornost do šibkejših. Kdor sploh nima te odgovornosti, simpatije do šibkejših, sploh ne more razviti empatije …
Simpatija ni le erotična privlačnost do nasprotnega spola ali do predmeta naše ljubezni, ampak splošna čustvena naklonjenost nekomu ali tipu nekega človeka, žrtve v tem primeru.
Sicer pa ne vztrajam na teh poimenovanjih … govorim iz svojega osebnega vidika. Zame simpatija ni plehko, sploh če se razvije v empatijo v ključnem trenutku.
ankh, 10.01.2023 ob 11:53
Opisuješ t.i. transakcijski odnos in dinamiko vlog reševalec-žrtev?
Opisujem bolj moje pojmovanje teh izrazov. Zelo osebno. Je pa verjetno dinamika transakcije, projekcije zelo dominantna tukaj, vsaj zame. Kaj praviš ti? Nisem tako strokovno podkovana, saj pravim – zelo subjektivno dojemanje …