Kathleen E. Woodiwiss
Že dalj časa iščem še kakšen roman od pisateljice Kathleen E.Woodiwiss. Prebrala, pravzaprav ne prebrala, ampak dobesedno pogoltnila sem (že pred več leti in nato zagotovo še vsaj 3krat) njena romana PLAMEN IN CVET in ZIMSKA VRTNICA. Na Amazonu sem sicer našla še kar nekaj romanov, ampak mislim, da še ni nobeden drug preveden v slovenščino, pa me zanima, če je kdo izmed vas že zapasil kakšen drug naslov od te avtorice, saj vam povem, da sta to najboljši knjigi (romantične vsebine), kar sem jih kdaj prebrala. Toplo priporočam.
Mimika
pri tej založbi prevajajo knjige od woodiwissove.
knjige od linde francis lee so tudi dobre. romantika pač 😉
Preveden je tudi roman Neuničljiva iste avtorice, ne vem pa, koliko vam bo všeč. Meni sta bila Plamen in cvet ter Zimska vrtnica res všeč (v osnovni šoli), za Neuničljivo pa bi me bilo v družbi sram priznati, da sem jo prebrala, saj je stvar en tak precej težek šund. Ja, na nek čuden način romantično pa je, no.
ima Woddiwissova svetle in “temne” trenutke. (pre)brala sem še dve njeni knjigi, ena vem, da se dogaja v rusiji konec 17. st., naslova se ne spomnim, je pa še nisem končala, pa tudi ne vem, če jo bom. druga je pa iz amerike sredi 18., naslov je petals on the river. ta je pa res eno presenszibilizirano s***je, poden od podna, škoda črk, s katerimi je napisana (in mojega časa).
kaj midve se poznava:)?
točno ti dve knjigi sva si nabavile s kolegico pred leti, ko sva bile v ZDA. ena eno, druga drugo, potem sva si jih pa izmenjali.
ampak ja… obe zadevi sta neberljivi. isto neuničljiva…
KEW je pač našla formulo za uspešen roman. in zdaj samo še štanca po kalupu. kar pomeni, da so knjige, ki jih izdaja zadnjih par let, napisane na silo zaradi kakšne pogodbe z založbo, da mora v tem in tem roku napisati knjigo s toliko in toliko stranmi.
Njenih prvih par romanov pa te potegne vase.
ravnokar sem prebrala pepel v vetru. zadeva me je pustila čisto hladno, ker se vse knjige ponavljajo.
osebe v romanih so sledeče:
glavna junakinja je sirota, ki živi pri daljnih sorodnikih. Z njo ravnajo bolj grdo, večinoma jo izkoriščajo.
njen izbranec je postaven, lep in bajno bogat, po možnosti plemenitega rodu.
potem pa obvezno nastopajo:
en stari pohotnež
en stari zlobni sorodnik
spletkarska, ljubosumna in dosti manj lepa tekmica junakinje, ki se meče za njenim izbrancem
simpatični prijatelj glavnega junaka, ki mu je v moralno oporo in skrbi za humoristične vložke
dobrohotna starejša gospa, ki pa je junakinji zgolj v nekakšno oporo, kakšne posebne pomoči pa od nje ni za pričakovat.
zaplet sledi nekako takole:
protagonistka živi v hudi revščini, ko spozna svojega junaka. prvo srečanje je ponavadi povod za smrtno sovraštvo med obema. nato jo on začne osvajat, ona se mu upira, vmes po sili razmer še po možnosti pristaneta med rjuhami, dokler ji dokončno ne ukrade srca.
nekje na začetku enemu od njiju še naprtijo zločin, ki ga je zagrešil tisti stari pohotnež, proti koncu knjige glavno junakinjo, ki je ponavadi že noseča in nesmrtno zaljubljena v svojega princa še ugrabijo, sledi pa bitka, v kateri dobrota premaga zlo.
variacije pa obstajajo samo pri izbiri kraja dogajanja in barve las/oči posameznih junakov.
Hehe, woodiwiss, dobro si tole povzela. Če se prav spomnim, sem enkrat v osnovni brala Zimsko vrtnico – a je to tista, ko junakinjo tip peca tako, da se preoblači v nekega skrivnostnega tujca, kar njej seveda zlepa ne potegne? kakor koli, to je bil pri meni povod, da sem se od romanc poslovila. Sem pa ostala zvesta detektivkam, kjer vsaj do konca ne veš, kdo je morilec.