Kathleen E. Woodiwiss
pozdravljene,
tudi jaz imam zelo rada njene knjige ( v bistvu je moja najljubša pisateljica)-se topim kot sladoled, sicer pa se kar strinjam z “povzetkom”, ampak se mi zdi, da dobro piše in ne tako ceneno kot npr. amanda quick (njene so pa res vse enake-čisto pomešaš zgodbe-vsaj jaz sem jih, tako da se ne trudim več z branjem amande). Njene knjige lahko berem cel dan brez večjih odmorov:) (podobno tudi garwood-vendar zasede šele 3. mesto)
plamen in cvet in zimsko vrtnico sem prebrala v slovenščini, ostale pa v italijanščini (come cenere nel vento, il lupo e la colomba, petali sull’acqua, una stagione ardente) in morem povedat da se pri enih celo zamenja vzorec 🙂 tip je še vedno ful lep in postaven ampak brez denarja, drugi tip ima čez lice brazgotino ipd. 🙂
prebrala sem tudi neuničljivo (kmalu me je zadel naslov, ker zveni dokaj zlovešče) ampak morem rečt da me je zelo razočarala. Vendar ne toliko zgodba sama po sebi ampak prevajalka. Nočem biti nesramna ampak zdi se mi da za ženska nima lih dosti pojma prevajat, res mi je pokvarila knjigo in se drugih njenih sploh ne bom lotila, da se mi ne bi zagravžale. Jih bom raje kupila v italijanščini. Kaj se pa vam zdi njeno prevajanje?
>Vendar ne toliko zgodba sama po sebi ampak prevajalka
Iz Cobissa je razvidno, da sta prevajalki kar dve. Osebno se mi to zdi nekaj, kar je – vsaj v leposlovju – že v štartu obsojeno na neuspeh. Pri leksikonih in podobnem to lahko čisto dobro funkcionira, pri romanih ne. Zakaj se urednik odloči za to, mi pa ni jasno.
mene je pri pepelu tudi rahlo zmotila prevajalka. predvsem zato, ker je očitno predvidevala, da prevaja za ljudi brez vsakršnega besednega zaklada. v osnovi ima woodiwiss kar bogat jezik, rahlo arhaičen. Mene je pognalo do plafona to, da prevajalka misli, da ne razumem izrazov, kot so soboljevina in podobno in jih je potrebno v opombah dodatno razlagat.
hello
ravno sem začela brati knjige od woodiwissove in so me zelo pritegnile..
do sedaj sem prebrala plamen in cvet, zimsko vrtnico in neuničljivo, sedaj pa čakam še na pepel v vetru.
prva, ki sem jo prebrala je bila neuničljiva, ki mi je bila na začetku všeč, vendar se nitipodrazno ne more primerjati z ostalim dvema…
kar se pa tiče amande; edini kjnjigi, ki sta mi bili zares všeč sta bili zapeljevenje in poželenje…
pri njej me motijo začetki saj vedno začne z ženskam, ki so svojeglave in se ne ozirajo na običaje v družbi…
lahko bi vsaj začetke spremenila:):):):)
Pozdravljene!
Čisto slučajno sem naletela na vašo razpravo o na neki način kultni Woodiwissovi. zagotovo so omenjene romance, ki ste (smo) jih pogoltnile boljše od drugih tovrstnih. Saj vse vemo, da ne moremo govoriti o neki vrhunski literaturi, ampak znotraj žanra zgodovinskih romanc je pa kraljica.
ko prebiram tako šund literaturo, nimam slabe vesti, saj pač tudi me potrebujemo pravljice – nas kdaj pa kdaj zanese in prav prija. da ne bo kdo pretirano pokroviteljski – tudi dame z doktoratom takšne knjige prebirajo 🙂 le da pametno molčijo 🙂
glede Neuničljive pa tole: na tujem forumu sem zasledila zanimivo tezo – da naj bi bilo avtorstvo njene zadnje knjige vprašljivo. torej, da je naj ne bi dokončala oziroma napisala Woodiwissova. kajti tudi ameriški bralci so bili nad njo razočarani in so izrazili pomisleke, da je to res napisala ona, saj stil in sam potek zgodbe odstopa od njenih prejšnjih. tako da ne bi takoj napadala in krivila slovenske prevajalke.
že mora biti nekaj na teh insinuacijah…
še veliko bralnih užitkov ob napetih romantičnih vrsticah želim vsem!
lp, M
>tako da ne bi takoj napadala in krivila slovenske prevajalke
Imam izkušnjo s prevajanjem “ženske” knjige, katere avtorica je kar razvpita in tudi pri nas zelo priljubljena. Izvirnik je bil – milo rečeno – zelo čuden, v njem je tudi mrgolelo vsebinskih napak (še barva junakinjinih oči ni bila vedno ista!). Slog je bil dolgočasen kot bančno poročilo – vedno znova isti izrazi so se ponavljali do nezavesti …
Pri takih rečeh se običajne prevajalske dileme še okrepijo. Okej, če gre za očitno faktografsko napako, jo pač popraviš. Kaj pa s slogom? Koliko se vmešavati? Sama sem se odločila za veliko svobodnejši prevod, kot bi se sicer, kajti če bi se bolj držala izvirnika, bi bila knjiga grozna, jaz pa si je niti ne bi upala dati iz rok …
Draga Katja10!
Zelo zelo ti verjamem. na primer: enkrat sem brala knjigo od Barbare Taylor B. v angleščini in sem jo komaj prebavila. tako preproste besede, tako… ne vem – brez veze. zdi se mi, da so njene knjige v slovenskem jeziku dosti boljše, bolj bogate.vsaj tiste, ki sem jih kot najstnica prebirala.
skratka, želim povedati, da vam, prevajalcem, ne zavidam 🙂
sicer pa sem v guardianu prebrala, da je izražanje Woodiwisove bogato in se kakšnih njenih stavkov ne bi sramoval niti bolj zahteven roman oziroma pisec.
M
@Merija: ja, prav to sem imela v mislih – če bi pri nas to knjigo prevedli dobesedno, bi prevajalca najbrž linčali, pa čeprav bi samo “pridno” opravil svoje delo. Zdi se, kot da pri nas ne prenesemo tako zelo zelo zelo popreproščenega jezika.
Za drage bralke gospe Woodiwiss morda zanimiva informacija, da je prakar izšel ponatis Zimske vrtnice. Dobil sem info, da je bila ta knjiga prvič izdana v 80h v Slovenija v nakladi kar 20.000 izvodov in je bila v celoti razprodana, knjižnični izvodi pa “razparani” ,)
No sedaj v 2008 izdaji, http://www.emka.si/artikel/366267/Zimska-vrtnica
Sicer pa se je od začetka te tema nabralo že nekaj njenih naslovov v slovenščini,
http://www.emka.si/search.aspx?articleauthorid=3083
Za drage bralke gospe Woodiwiss morda zanimiva informacija, da je prakar izšel ponatis Zimske vrtnice. Dobil sem info, da je bila ta knjiga prvič izdana v 80h v Slovenija v nakladi kar 20.000 izvodov in je bila v celoti razprodana, knjižnični izvodi pa “razparani” ,)
No sedaj v 2008 izdaji, http://www.emka.si/artikel/366267/Zimska-vrtnica
Sicer pa se je od začetka te tema nabralo že nekaj njenih naslovov v slovenščini,
http://www.emka.si/search.aspx?articleauthorid=3083%5B/quote%5D
upam, da anu elara ne bo šla na novo prevajat romana, ampak bo res samo ponatis.
Jaz sem brala Zimsko vrtnico, vendar že pred leti, in kot se spominjam, gre za zelo romantično vsebino, ki mi je bila tedaj zelo všeč. Ne vem, ali bi me danes še pritegnila.
Drugih knjig te avtorice ne poznam. Kot kaže, se pri nas množično prevajajo in izdajajo v zadnjem času (zgleda, da je zgoraj omenjena založba, za katero prej še nisem slišala, našla uspešno tržno nišo).
meni je zelo žal da morem tako reči ampak se mi zdi da ta prevajalka uničuje njene knjige-ko jih vidim v knjigarni se ji na daleč izognem :S škoda, škoda … prevod iz 80′ od Zimske vrtnice in Plamen in cvet pa se mi je zdel zelo dober … morda bi se jih sedaj dalo primerjat, če je anuelara al karkoli že je še enrkat prevedla
Živjo,
no, meni se pa zdi, da je fajn pogledat izvirnik, pa primerjat, ali je prevajalka samo prevedla besedilo, ki že v osnovi ni bilo bogve kaj. In je tudi res, da včasih prevajalec napiše lepše stavke, kot sam pisatelj ali pisateljica. Morda je bilo tako pri prevodih Woodiwissove pred 20 in več leti.
Kaj pa o tem mislite drugi: ali je v primeru, da je izvirnik napisan bolj tako, v slovenščino bolje prevajati tako, kot je bil izvirnik napisan, ali raje oblikovati lepše stavke, torej bolj svobodno …? Verjetno bi potem prevajalcu očitali neznanje jezika, iz katerega je prevajal?
poglej izvirnik in sama presodi. Dosti njenih knjig sem prebrala v izvirniku in se mi nič ni zdelo, da bi prevajalec kakorkoli olepševal stavke.
Iz Zimske vrtnice:
Still much in a daze, Erienne pulled away and glanced down to the hall below, where her father and another man stared back in equal amazement. The rapidly darkening, wide-eyed face of Avery Fleming was enough to unsettle her composure, but the thing that really roused doubt about the rightness of her world was the coarse featured visage of the thin, bony stranger who stood beside her parent. He matched her vision of Christopher Seton exactly. All he needed was a large wart on his chin to be her foe incarnate.
Avery Fleming’s righteous display of anger fairly shook the house. “I asked ye what’s the meanin’ o’ this!” He gave her no moment to answer before he ranted on. “I leave ye for no more ‘an a moment or two an’ come back to find ye flauntin’ a man in me own . . . You!” Avery threw his hat to the floor, and his sparse hair stood on end. “Be damned! Betrayed in me own house! By me own kin!”
Red-faced with embarrassment, Erienne quickly descended the stairs as she tried to shush her kin. “Please, Father, let me explain . . .”
“Ahhh, ye needn’t!” he snarled in derision. “I can see it all with me own eyes! Betrayed, it is! An’ by me own daughter!’ He flung up a hand contemptuously toward the man who came down the stairs behind her and sneered, “With this bloody bastard!”
Živjo!
Rada bi ti povedala, da sem tudi jaz velika ljubiteljica knjig te avtorice. Že dalj časa si v knjižnicah v Kranju želim izposoditi katerokoli njeno knjigo a se je sploh ne da dobiti. Vse so za dolgo časa izposojene ali rezervirane. Zato sem se danes, 14.8.2009, odločila, da si bom kakšno od te avtorice kar kupila. Odšla sem v Mladinsko knjigo v Kranj in ugotovila, da je prevedenih precej njenih knjih in da se jih da kupit. So pa zame tudi dosti drage. Vse imajo okoli 20 evrov ali več. Ampak kljub temu bom reskirala vsaj za Zimsko vrtnico in Plamen in cvet. Te imam najrajši. Drugače pa sem v tej prodajalni zasledila tudi:
Pepel v vetru (oba dela),
Vreden ljubezni (oba dela),
Cvet na reki,
Izmikajoči se plamen.
Fajn je imeti doma te knjige sploh pa če jih strastno bereš tako kot jaz.
Upam, da ti bo uspelo. Lepo pozdravljena, Adriana.
No, vsekakor se strastnim bralkam, ki imajo dovolj dobro znanje angleščine splača kupiti kakšen paperback v angleščini. Pri nas so te knjige res precej drage, paperback dobiš pa za majhen denar. Pa še jezik se malo potrenira zraven in povrhu vsega še izogne kakšnim prevajalskim cvetkam, ki jih kar mrgoli.
Priporočam Book depository. Ni poštnine.
http://www.bookdepository.co.uk/search?searchTerm=woodiwiss