Kazenski pregon zoper Rožmana ustavljen
Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo kazenski pregon zoper obtožena nekdanjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana in Miho Kreka.
Po navedbah okrožnega sodišča je bila iz tega razloga edina možna odločitev, da se kazenski pregon zoper Gregorija Rožmana in Miho Kreka ustavi. V konkretnem primeru, kot poudarjajo na okrožnem sodišču, je bilo namreč ugotovljeno, da zadeve ni možno sanirati zaradi različnih dejstev, “kot je npr. ta, da je oseba že pokojna”.
“Glede na takšno odločitev sodišče ostalih, s strani vrhovnega sodišča ugotovljenih procesnih kršitev, na tem mestu ni presojalo,” so pojasnili na okrožnem sodišču. Ob tem so dodali, da je okrožna državna tožilka v enem delu obtožbo tudi umaknila – gre za dejanja, opisana pod naslovom Vojni zločini obtožencev.
Kot je znano, je vrhovno sodišče oktobra 2007 ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti Rožmanu in nekdanjemu voditelju SLS Mihi Kreku. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo v primeru sojenja škofu Rožmanu do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.
Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je v primeru sojenja škofu Rožmanu prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka glede vprašanj sojenja v nenavzočnosti, glede vprašanj pravice do obrambe in tudi glede vprašanja, ali je bila dana pravna podlaga za to, da je škofu sodilo vojaško sodišče.
——————————————————-
ŠE JE PRAVICA NA SVETU!!!!
Še je Bog v Nebesih
Kolumne – četrtek, 18.10.2007 07:26 Tekst: Ervin Hladnik Milharčič
Zapisnik zaslišanja msgr. dr. Gregorija Rožmana v sprejemni pisarni sv. Petra, Nebeška vrata št. 5
“Oprostite, ampak vi niste sveti Peter.”
“Ne, jaz sem referentka za Vzhodno Evropo in Balkan.”
“Mislil sem, da bo sveti Peter, morda Gospod…”
“Svetniki ne delajo v upravi, Vsemogočni pa… Samo on ve. Imate vse papirje?”
“Tukaj je mapa. Ampak jaz nisem čisto iz Vzhodne Evrope, veste. Mi smo bolj Zahod.”
“Vidim, vidim. Rojen v Avstriji, delal v Jugoslaviji, umrl v Ameriki. Eden tistih. To sodi k meni. Dajte sem. Vidim, ja. Krstni list, birma, posvetitev, zadnje olje. Zakramenti so v redu. Post? No, to ni tako važno. Zapovedani prazniki. Hmm, spovedi. Niso po datumih. A katera manjka?”
“To je vse, kar so mi spodaj dali s sabo.”
“Ja, to zelo lepo zgleda. Kaj ste tudi vi svetnik? Saj se vse blešči. Nikoli niste stopili na stran? Tudi misel na greh ne? A ste že bili na komisiji za pregled spovednih gradiv?”
“Rekli so mi, da za nadškofe ni treba, da gre avtomatsko naprej.”
“Kdo vam je to rekel?”
“V dokumentaciji.”
“Aha. So že oni parafirali. Prav. Ampak mora biti po datumih, veste. Bom jaz zložila. Če ne, je ena sama zmeda.”
“Razumem.”
“Tukaj vidim, so tudi priporočila. Kaj pa je to? Nekakšno odlikovanje? Naše?”
“Italijanski kralj in cesar mi je podelil red komandatorja italijanske krone.”
“Hm. Datum je zanimiv. Ta rjava mapa sodi najbrž zraven. Kaj je to? Kdo vas je pa predlagal?”
“Il Duce, motu proprio.”
“Duce? Mussolini?”
“Ja. Rekli so mi, da lahko priložim.”
“S tem sem že enkrat imela sitnosti. Duce tukaj pri nas ne velja več prav veliko. On je bil socialist.”
“Ja, ampak potem je postal fašist in tisto prej ne šteje. Nekako je v redu. Tako so mi rekli.”
“Vidim, da ste mu napisali tudi zahvalno pismo. Lep slog, ampak nekoliko neprevidno. Kdo vam je rekel, da to prinesite?”
“Prijatelji iz Clevelanda.”
“Jezus, kaj vse ljudje nosijo sem. Duce se cvre v peklu, dragi moj. Nahecali so vas. Tukaj so še neke nemške medalje in papirji z orlom.”
“To je bilo kasneje. Lahko pojasnim. To niso čisto prave medalje, bolj priznanja. Malenkosti v resnici. To je dobil skoraj vsak.”
“Zakaj je potem tukaj?”
“Spodaj so rekli, da naj imam vse pri sebi, ker utegne biti važno.”
“Prav, bom dala v mapo. Spričevala, poslednje reči, mrliški list je regularen. Zdi se v redu.”
“Lahko grem naprej?”
“Ne tako hitro. Prinesli ste cel kup papirja. Kje pa je potrdilo o nekaznovanju?”
“Nisem priložil, ker ga pravzaprav nimam, oziroma nisem ga mogel dvigniti. Sistem se je zamenjal. Pod prejšnjim režimom nisem bil kaznovan. Prav nasprotno, jaz sem dajal priporočila za kaznovanje. Potem pa se je vse obrnilo in so organizirali nekakšen proces. Cel kup nepravilnosti je bilo.”
“Brez potrdila ne morete skozi. Tukaj tudi vidim zapisnike sodišča, blagoslavljanje orožja, krive prisege, transporti. Pa večerje pri Grazioliju. Se je tam res tako dobro jedlo?”
“Sama propaganda. Jaz sem vse dal ubogim.”
“Kaj ste pa imeli s tem Hartlom, ki je spravil ob dobro ime celo meniško skupnost?”
“Nič. Enkrat ali dvakrat sva govorila po telefonu. Morda sem ga kdaj srečal. Ne spomnim se. Vedno v družbi.”
“Uh. Gestapo. S kom ste se pa vi družili? In kaj je to tukaj? Prisega Hitlerju? Vaške straže? Z Rössenerjem sta skupaj delala vojsko? Rössener je do vratu v vrelem olju od dneva, ko je prišel sem. Pa ste vi bili škof ali poveljnik milice? Bergen-Belsen! To sploh ni moj resor. Jaz obdelujem navadne grešnike.”
“Advokata hočem.”
“Pri nas ima advokata samo Hudič. Kje pa ste bili kaznovani?”
“V resnici nisem bil kaznovan. No. Zdi se, kot da sem bil, ampak v resnici sem nedolžen. Vsi to vedo. Bile so neke zgodbe. Nič ni res.”
“Potrdilo?”
“Nimam.”
“Potem pa prosim nazaj in skozi prvi vhod levo dol. Ko pridete pred vrata, na katerih piše Purgatorij, vas bo nekdo sprejel. “
“Poslušajte, jaz sem poseben primer. To je komplicirana zgodba. Dovolite, da razložim.”
“Samo hitro, nimam cele večnosti. Ampak vam že zdaj povem, da brez potrdila o nekaznovanju ne bo nič. Stvari morajo biti jasne. Ko se bodo v dolini Kidron v Jeruzalemu odprli grobovi in bo Kristus sedel nad Nebeškimi vrati, bodo na levi prekleti, na desni pa blaženi. Tam ni posebnih primerov. V čem je komplikacija?”
“Jaz sem mučenik.”
“Mučenik? Potem ste pa sploh na napačnem koncu. Kako mučenik? Saj ste umrli v postelji. Komfortno stanovanje, centralno ogrevanje, avto. Sploh pa, mučenike obdelujejo na oddelku Deset tisoč nedolžnih. Tam se boste zmenili. Oddelek imajo v rokah eni primorski duhovniki. To so zelo fleksibilni ljudje. Navajeni so na vsega hudiča. Pili so ricinus in rabljeno motorno olje.”
“Ne, tja raje ne bi šel.”
“To so vaši sodržavljani. Mučeniki z vsemi urejenimi papirji. Priimki so vaši. Mislim, da je tudi en škof med njimi. Najbrž se bo zavzel za vas. Lahko dobite garancije, pričevanja. Čakajte, bom pogledala.”
“Ne, ne. Ni treba. Jaz sem bolj psihološko trpel. Oni pa so tudi iz čisto druge province. Ne bi garantirali zame. Najbrž so tudi slabo informirani. O meni so govorili vse mogoče.”
“Saj vam hočem samo pomagati.
Kaj pa Judi? Imate tam kaj poznanstev?”
“Pri nas ni bilo Judov. Vsaj ne da bi vedel.”
“Škoda. Dobre zveze imajo pri Jezusu. Zelo ga je pretreslo.”
“Ampak oni so ga…”
“Oni so ga kaj?”
“Nič, nič. Zagotovo so med njimi tudi pošteni ljudje.”
“Njih smo vzeli kar v paketu. Šest milijonov. Tukaj vidim, da so vaši ljudje stražili vlake, ko so jih vozili. Morda je res bolje, da tega ne omenjate.”
“Jaz o tem nisem nič vedel.”
“Kaj niste brali nemških časopisov? Saj je vse pisalo.”
“Jaz berem bolj italijansko. Pa še tam v glavnem revije. Modo in te reči.”
“Tudi v slovenščini se je veliko pisalo.”
“Meni je tukaj silno neprijetno. Obravnavate me kot nekakšnega zločinca, ki se mora braniti.”
“Kaj ste pa bili?”
“Kako kaj sem bil? Jaz sem skrbel za narod in njegov blagor. Vedno sem skrbel, da bi narod pod temi nasilneži nekako preživel.”
“Pa imate kakšno dokumentacijo?”
“Saj je vse tam. Vse sem vam izročil.”
“Narodov blagor. Poglejmo. Ko so prišli Italijani, ste pisali ta pisma in se silili za kolajne. Potem so prišli Nemci in ste delali spektakel zanje. Najbrž ste vedeli, da imajo cel narod na seznamih za likvidacijo?”
“Ja. Ampak sem narodu pomagal.
“Tako da ste jim organizirali zaveznike. Potem so prišli partizani in ste jo ucvrli.”
“Ampak oni so bili komunisti.”
“In ste ta svoj narod prav njim prepustili in poskrbeli zase? Nerodno. Vse okrog vas je gorelo, vas pa niti osmodilo ni. Kar z dvigalom pojdite.”
“Kam?”
“Pritisnite na klet tri. Samo vas bo peljalo. Plašč kar odložite.”
Novica leta![/quote]
hehehe, zate prov gotov!!!:))))[/quote]
Kot njegova zadnja stranka je navedena Zveza komunistov Slovenije…..a je bil zaveden?
ups, pa še link:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Predsednik_Predsedstva_SR_Slovenije#Predsednik_Predsedstva_Socialisti.C4.8Dne_republike_Slovenije_.281974_-_1991.29
“Nihče me ne bo prepričal, da je bila hegemonija komunistične partije vzpostavljena z Dolomitsko izjavo”, je razlagal Stanovnik, podpredsednik socialnih demokratov (s katerimi bodo krščanski socialisti na naslednjih volitvah skupaj nastopili) in politolog Igor Lukšič pa je dodal: “Brez te izjave bi namreč vsaka grupacija ustanavljala svojo vojsko, od nacionalne države pa ne bi bilo po vojni nič”. Kaj res? več
Hrc,
tema o Rožmanu je bila že v letu 2007 prežvečena. Tam je tudi napisano, kaj je bilo potrebno narediti, da je ljubljanska nadškofija lahko vložila zahtevek za varstvo zakonitosti, ki jo je v imenu ljubljanske nadškofije vložil nadškof Uran, in razveljavilo sodbo vajaškega sodišča v delu, ki zadeva škofa Gregorija Rožmana in nekdanjega ministra Miho Kreka.
Rožman: Bil je rehabilitiran, ne pa tudi oproščen. Več v linku, pa komentarje preberite, so zanimivi, od enih in drugih.:-)
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/275355/
Hrc
Ti si pa čisto blizu tele PRAVICE.:-) Prej si zvedel ti, kot je bilo v cajtengah objavljeno.
Tisti, ko smo živeli in občutili izdajalsko kolaboracijo pod vodstvom RKC v času druge svetovne vojne vemo, kaj se je takrat dogajalo in nas ne boste “nategovali”, da ni kriv.
V zgodovini bo Rožman zapisan, da je sodeloval z okupatorji. Mnogo je gradiva o tem in tudi slik.
Vsi tisti, ki so pripomogli k razveljavitvi, so si pa nadeli še en nepotreben greh.
So se pa gospodje in nekatere gospe zelo trudili, da je do tega prišlo. Med njimi tudi Tamara Greiser – Pečar, ona je bila pred leti tudi od Vatikana nagrajena.
Razni Hrci, analitiki in še veliko jih je, so zadovoljni, da je do tega prišlo.
Mene to sedaj ne prizadene, saj je Rožman svoje odslužil v tujini in se pokesal, tudi to ste eni že prebrali, drugi pa še boste.
tadej!
Kdaj kdo umre, je odvisno od več okoliščin.
Tudi o meni in tebi bodo! Nihče ne ve kdaj bo! Z odhodom, se ne obremenjujem.
Mati Narava in Bog, me še ohranjata. Morda prav zato, da takim kot si ti grenim življenje.
Rode, je pa itak poglavje zase, enako njegove izjave, sem jih že dosti slišala in prebrala.
Ti vidiš hudo jamo, taborišč, ko so bila med vojno v Italiji in Nemčiji pa ne vidiš, tam so bili tudi Slovenci. Pa po slovenski zemlji so tudi razne jame, veliko jih je. Za Kozlarjevo goščo ti ni znano. Dej, dej, malo preberi zgodovino. Pa v Trubarjev čas se poglobi!
Tudi o Dr. Francetu Prešernu in Ivanu Cankarju ni nič kaj lepo govoril Rode.
Ti si pa oglej še tale link, da boš bolj na tekočem. Moje mnenje si pa že prebral! 🙂
http://WWW.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042260339
Beri tudi komentarje, kar po vrsti jih začni in bodi potrpežljiv. Potrpljenje je božja mast, samo kdor se z njo maže je reveš. so včasih dejali, pa še drži!
Pa še od “enigma” 18.04.2009 ob 12:48,
pa še od “zamzek” 18,04.2009 ob 12:28, v tem komentarju je omenjena knjiga od, Uki GONI, pisec knjige je iz Argentine. “Resnična Odesa”, je zelo zanimiva knjiga, sem jo brala, daj jo še ti, ti ne bo šlodilo!
Zadnji komentar do sedaj je, od “aceda”, ki omenja škofa Ivana Tomažiča iz mariborske škofije. Deloval je nasprotno kot Rožman.
Upam, da ne boš umrl, če boš tole predelal. Jaz še nisem, čeprav sem veliko prestala.
Lep nedeljski popoldan ti želim!
Glede na to kolk narodnih herojev imamo in da partizani še kar hodijo iz hoste… se čudim, da jih niso že kar med vojno.
Bi pričakoval ob vseh silnih hvalnicah in slavospevih osvoboditeljem ter zmagovalcem, da so v zmagoviti in slavni štiriletni borbi postrelili vsaj par sto tisoč okupatorjev… Pa so jih… hm… koliko že? Kdo ve?
p.s.
Med vojno – tisti po vojni pobreznjeni ne štejejo.
Jebi ga. So okupatorji v preve vrste za kanon futer pošiljali domobrance, ki so jim zvesto služili. Saj zato so jim dali tud orožje, zakaj si pa ti mislil?
vsekakor pa je bila okupatorko-kolaborantska stran bolj zagreta za pobijanje, saj je žertev na partizanjski strani 3x večje kot na drugi (ključno s tistimi po vojni).