Kaznovana z daljšo delovno dobo, ker sem se prekmalu zaposlila!
Sicer nisem nikoli kelnarila. Sem pa delala razna priložnostna dela: na njivi, v sadovnjaku, v trgovini, v skladišču, višinska dela, barvanje sten, dimnikov, … pa veš zakaj? Ne zaradi guncanja afen kot ti temu praviš. Ampak zato, da sem se lahko preživljala.
Sicer tule eni fantazirate o nekih štipendijah pa subvencijah pa bonih (še Barca, ki sem jo imela za pametno), ampak realnost je drugačna.
Ker nisem želela crkovati ob socialni podpori, sem pač delala taka dela. In verjemi,d a bi bila raje zaposlena za minimalca, če bi dobila kot pa to, kar sem jaz delala.
Samo enim se vam je tako delo štelo za penzijo pa še spodobno plačo ste dobili, meni se ni pa nikamor štelo, samo za preživetje sem imela.
[/quote]
Kdo fantizira? Trdis, da ob rednem studiju nisi dobila bonov za prehrano, nobene stipendije, starsi te niso uveljavljali pri dohodnini, … Nobene ugodnosti? Zavajas. Ker, oprosti, studirati v slo ali pa v zda – kredit – je kot dan in noc.
A res, od kdaj pa država recimo 28 letnikom plačuje bone, štipendijo, nastanitve, otroške dodatke?
Da ne omenjam tega, da mone itak skoz jokate, da vaši otroci ne dobijo štipendije, da ne dobijo subvencij, da ne dobijo…
Ti povem kaka je realnost zakaj se eni zaposlujejo pri 30ih: ker več let iščejo službo, delajo razna priložnostna dela, da preživijo. Bi delali pa ne dobijo zaposlitve. Razen razna izkoriščevalska dela preko študenta ali pa na črno.
Tako, da ne sanjat o nekih subvencijah, šolanju.
[/quote]
Nekako ob tvojem pisanju dvomim, da si študirala v Sloveniji.
Vsakemu, ki se redno šola, pripadajo študentski boni, ne glede na starost.
Vsakemu, ki se redno šola, pripada pravica do študentskega doma oz. subvencije pri zasebniku, ne glede na starost.
Vsakemu, ki se redno šola, pripada štipendija, ne glede na starost. Pa to ne eno leto, ampak cel študij, dokler izpolnjuje pogoje.
Vsak, ki se redno šola, lahko dela preko študentskega servisa, od prihodkov pa uveljavlja kar precej visoko davčno olajšavo pri dohodnini.
Vsak, ki se redno šola, ima krito zdravstveno zavarovanje, naprej preko staršev, kasneje direktno s strani občine stalnega prebivališča.
Vsak, ki nima (dovolj visokih) dohodkov, lahko zaprosi za soc. pomoč.
Seveda pa mnogim ni rešitve, če se odločate za popolnoma neuporabne in nezaposljive študijske smeri. To pa seveda je problem.
Nekako ob tvojem pisanju dvomim, da si študirala v Sloveniji.
Vsakemu, ki se redno šola, pripadajo študentski boni, ne glede na starost.
Vsakemu, ki se redno šola, pripada pravica do študentskega doma oz. subvencije pri zasebniku, ne glede na starost.
Vsakemu, ki se redno šola, pripada štipendija, ne glede na starost. Pa to ne eno leto, ampak cel študij, dokler izpolnjuje pogoje.
Vsak, ki se redno šola, lahko dela preko študentskega servisa, od prihodkov pa uveljavlja kar precej visoko davčno olajšavo pri dohodnini.
Vsak, ki se redno šola, ima krito zdravstveno zavarovanje, naprej preko staršev, kasneje direktno s strani občine stalnega prebivališča.
Vsak, ki nima (dovolj visokih) dohodkov, lahko zaprosi za soc. pomoč.
Seveda pa mnogim ni rešitve, če se odločate za popolnoma neuporabne in nezaposljive študijske smeri. To pa seveda je problem.
[/quote]
Vse je res, le tisto o štipendijah žal ne.
Še ena taka. Jaz tudi ne razumem zakaj se ne gleda samo delovno dobo. Zakaj je sploh pomembna starost? Oddelaj 40 in lahko greš, tako bi bilo bolj pravično. No, ne da ne razumem, razumem, saj odločajo tisti, ki so pozno začeli.
[/quote]
Kaj pa tisti, ki so se zaposlili šele s 35. letom? Ali 37. letom? Bodo res zdržali do 75. ali 77. leta, da bodo šli v penzijo?
Edini pomemben faktor pri doseganju penzije bi morala biti DELOVNA DOBA!!!
A revica boš morala delati leto dlje?
TIsti, ki pa je študiral na enem zahtevnem faksu, je bil v mladosti cca 5 let brez dohodka. TI si si lahko ustvarila družino in šparala za hiško 5 let prej, medtem ko je on resno študiral na nekem zelo težkem faksu, zraven pa še fejst stiskal, da je sploh prišel finančno čez. In teh 5 težkih let (ja, pri najtežjih faksih so študentska leta res težka) se šteje tako, kot da bi on tačas gledal v luft – še vedno bo rabil 40 let delovne dobe in za nagrado za svoj trud se bo upokojil pozneje kot ti in penzijo prejemal manj časa kot ti.
Res boga revica si, ni kaj.
Še ena taka. Jaz tudi ne razumem zakaj se ne gleda samo delovno dobo. Zakaj je sploh pomembna starost? Oddelaj 40 in lahko greš, tako bi bilo bolj pravično. No, ne da ne razumem, razumem, saj odločajo tisti, ki so pozno začeli.
[/quote]
Dogovorjeno, vendar se meni v delovno dobo štejejo vsa leta študija. Samo tako bova izenačeni.
Marsi kaj v življenju ni prav in fer.
Vendar se dejansko še premalo sekiraš. V resnici si še tako mlada, da te bo potipala še ena pokojninska reforma… in ti dvignila starostno mejo za upokojitev še za nekaj let.
Kmalu, najverjetneje v roku 2-3. let.
“Kaznovani z daljšo delovno dobo, ker so se prehitro zaposlili …” Kaj takega lahko napišejo samo leni čefurji. Delovni Slovenec ne bi nikdar napisal, da mu je dodatno delo kazen. Ali, da se je bil prehitro zaposlil. Slovenec je zaposlen tako rekoč od rojstva, ker mu starši že takoj v zibki vcepijo delovno etiko. Delo je največja vrednota marljivega Slovenca. Samo južnjaki se pritožujejo, če je treba na šihtu migat. Komur ni do tega, da ga iz delovnega mesta odnesejo na britof, ta pravi Slovenec ni!
Pazi, ko omenjaš študentsko delo v Nemčiji. Ker v Nemčiji študentskega dela kot takega v Sloveniji ne poznajo. V Nemčiji lahko vsak študent dela na bilo katero pogodbo (razen redno zaposlitev za več kot 3 mesece v enem koledarskem letu). Če študent dela redno zaposlitev več kot 3 mes, pa mora delati izredni študij. Študentsko delo ne obstaja. Obstaja pa cenzus za študente in študentski status. To pomeni, da en študent dela enako kot zaposlen oz. drug pogodben delavec; ima plačano, kar pripada tudi normalnemu zaposlenemu (če je v pogodbi malica in potni stroški, se to plača tudi študentu). Razlika je, da je študent omejen, koliko ur sme oddelati in da se mu zaradi študentskega statusa šteje prihodek pod cca 7.000 eu na leto v cenzus, za katerega ne plača davka in prispevkov. Oz. cca 10.000 eu na leto, če ima cirka 3000 eu stroškov dokazanih s študijem. S tem, da se v Nemčiji šteje kot strošek tudi vozovnica do mesta študija, plačilo študentskega doma in podobno (še pisarniški pribor). Za redne zaposlene velja oprostitev davka in prispevkov pod 5400 dohodka na leto in delno plačilo davka in prispevkov do 8500 eu prihodka na leto. Študentski status pa pomeni, da vsak, ki ga ima, zapade pri davkih pod cenzus za študente. Napotnic in študentskih servisov v Nemčiji ni. V Sloveniji pa študentsko delo velja, če imaš napotnico. Upam, da bodo to kaj spremenili, če že slučajno niso. Ne spremljam situacije.