Kdaj imeti otroke? Včeraj smo …
“prej frej in da imaš tako še kaj od življenja”
Za takšne je imeti družino neka “dolžnost odraslega” in bo to za njih neka muka in se stalno pritoževal kak morajo delati pa kak ni denarja pa otroki tisto pa žena ono… Halo, družino imaš da si srečen v srcu pa čeprav delaš 16 urne dneve v tujini. Poglej si filipince na ladjah ko po eno leto ne vidijo doma. To ne sme biti ovira.
Ali pa da je tipičen voznik BMWja ki samo gleda kdaj lahko gre ven na pir….
Otroka imaš ko veš z denarjem, znaš skuhat ko je kriza, imaš gretje/hlajenje, take osnovne stvari in KO SE ZAVEDAŠ DA LAHKO DOBIŠ OTROKA Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU.
Taki ki hočejo “prej biti fraj” ker še nimajo razčiščenih ciljev življenja se bo najbolj zasral če rodi kakšnega ki rabi nego do konca življenja. Imam teto ki si niti masla ne ve iz hladilnika vzeti, sestrična pa je dobila otroka ki ne zmore govoriti in rabi posebno šolo.
Če si ne predstavljaš življenja s kakšnim primerom iz društva Sožitje, potem OTROCI NISO ZA VAS.
Ko sta oba finančno in čustveno zrela za otroka in nič prej. Eni to dosežejo pri 20ih eni pri 30ih eni nikoli. Določati neka leta je neumnost.
Jaz v zgodnjih 20ih nisem bila zrela za odgovornost materinstva. Otroke sem rodila med 29. in 35. letom. Da imaš pa otroke na grbi starih staršev je pa infantilno – otrok je finančna, časovna, čustvena, vzgojna, itd. odgovornost staršev in ne dedkov in babic.
… je pa po 35.letu večji riziko bolezni in komplikacij tako pri mami kot otroku. Odloča se pa vsak sam… (moja cimra v porodnišnici je bila krepko čez 40 pri 1. otroku, jaz se tega ne bi šla, njej je ustrezalo – je kar žarela)
Danes je imeti otroke pravzaprav težko. Ker gre za dve popolnoma logični, dokazani teoriji.
Biološko gledano je najbolj imeti otroke med 20-27 leta. Pa ne mi s fit mamicam pri 40.
Druzbeno gledano je najbolje imeti otroke, ko si zrel na vseh področjih-imaš štalco, mali več razuma, najdeš ustreznega partnerja, imaš mali življenjih izkušenj. To je med 30-40.
Kako se kdo počuti, kako si kdo razporeja in usmerja svoje življenje, prioritete in cilje, pa je odvisno od posameznikov, ki se za otroka odločita. Zanju je vsak trenutek pravi oz. napačen. Kdo sem jaz, da se v to vtikam, nisem v njegovih čevljih.
Še najbolj so hecni tisti, ki glede takšnih odločitev sprašujejo druge. Če si nekaj želiš in si pripravljen delat, sprejet odgovornost, potem pač sprejmeš odločitev, naj gre za službo, hišo, otroka ali psa. S primernim zrelim odnosom in odgovornostjo, jasnim ciljem človek zmore marsikaj, skoraj neodvisno od širših družbenih razmer.
Takrat, kadar se pocutis zrelega in odgovornega ter imas neke svoje finance. Ne pa, danasnji mladi (nekateri) zaradi pritiska okolice , da do 30 moras imeti otroka zenske najdejo moskega ali obratno, nahitrco v enem letu vse od poroke do otroka a sploh se se prav nepoznata. Potem so pa mamice samohranilke. Boljs se res prepricat preden se otrok dela, da je res to to pa tudi, ce je kasneje kot pa, da se forsira nekaj. Ogromno taksnih primerov je potem pa otrok trpi.
Zdravo!
Pri nam je bilo tako..
Pri 16-tih letih sem se s svojim fantom (sadaj možem) preselila na svoje, dokončala srednjo šolo, ter si našla zaposlitev.
Sem mnenja, da če želiš imeti otroka, moraš vsaj to imeti poštimano, da bo ta sit in imel streho nad glavo.
Kot drugo pa, da sta oba dva starša na to pripravljena. Moj je bil za otroke nekoliko prej kakor jaz, je pa res da je on tudi od mene starejši 3 leta.
Šele ko sem sama začutila željo po otrocih, ter se zavedala, da sem dovolj zrela oz. se znati postaviti v vlogo mame, sva s partnerjem začela delati na tem.
Prijelo se je praktično takoj, po prvem nezaščitenem odnosu. Prva nosečnost pri 21-tih letih.
Sama sem si postavila mejo, da želim imeti otroke do mojega 25-tega leta.
Žensko telo je v 20-tih najbolj pripravljeno na to. Res pa je, da v časih kakršnih smo, nekateri niso psihično najbolje pripravljeni.
Kar se tiče mene, me je življenje spravilo v to, da sem morala postati čim prej samostojna. Odrasti hitro. Tukaj nisem imela izbire.
Je pa nekaj, mlademu staršu se je veliko lažje soočati z malimi. Ni se ti problem loviti po štirih za otrokom, ni se ti problem igrati, tekati za njim, na vse gledaš kot na izziv, imaš energijo, moč da si jim lahko kos.
Moje mnenje iz mojih izkušenj. Če bi izbirala še enkrat, bi želela narediti isto. Biti mlad starš.
L.p.
to se pač tako reče in dvomim, da kdo misli, da komaj čaka, da se bo losal svojih otrok. Jaz jim imam zdaj 40 in imam 16 in 13 letnika. Lahko rečem, da sem že fraj. To zame pomeni to, da sta toliko samostojna, da če manjkam en dan, se ne bo svet podrl. Lahko se posvečam svoji karieri, zdaj je najboljši čas za to. Nisem omejena zaradi bolovanj za nego otroka, fanta pa mi lahko že kaj pomagata (pri gospodinjskih opravilih in pri poslu). Ko sem na koncu dneva utrujena, se skupaj kaj pogovorimo ali nasmejimo, nimam še skrbi, da bodo pravočasno okopani v postelji. Naslednja stvar je to, da greva lahko z možem brez slabe vesti sama na oddih in sva še dovolj mlada, da počneva vse neumnosti…
No, jaz sem se za otroke odločila pri 24. zaradi tega, ker nisem imela službe in sem izkoristila čas. To seveda pomeni, da smo živeli dokaj skromno in moji otroci niso imeli vse najmodernejše šare iz babycentra. En minus je bil tudi ta, da smo bili prvi v družbi in smo kar naenkrat ostali sami, vsi mislijo, da zaradi otroka nimaš več časa.
Tako bi na koncu rekla, da imej otroke takrat, ko se čutiš pripravljen, pa tudi če na spisku ni še vseh kljukic. Hitro postane pozno, pa se ne prime takoj, na koncu si res najstarejši na valeti….
Popolnoma napačna debata!!!
Otroke izsiljujejo samo babe, moškim se fučka za to! Baba se hoče splodit in v to potunka moškega, to je vsa umetnost! Potem mu pa najeda, da je otrok “najin” pa “midva” sva ga hotela in blablabla. NE! Babe si uturite v svoje menstrualne možgane, da hočte otroke, ker dobro veste, da za drugega na tem svetu niste koristne!
Debata gre kvečjemu lahko na vprašanje, kdaj poturiti moškemu otroka.
Še bolj smiselna pa je debata, zakaj bi morali moški imeti kakršno koli dolžnost do vašega nafúka, ki ste ga izsilile! Če vas je enkrat pofukal, ga to ne obvezuje k ničemur!!!
mene pa čudi, da se v tej temi, ki se itak ponavlja in meseca v mesec vedno samo dva pola staršev, ki se dajejo med seboj, obema pa je skupno to, da so jim otroci največja muka, ki se jim v življenju zgodi in zato računajo najbolj na to, kako se jim čimprej losat. Pri tem običajno mladi starši večino skrbi za otroke preložijo na svoje starše in seveda potem lahko pisarijo, da moraš otroke imeti mlad, da se lahko z njimi loviš, kotališ, saj vse drugo delo opravijo njihovi ne več tako mladi starši. Na drugi strani pa tisti, ki menijo, da si moraš najprej ustvariti določene pogoje, se izživeti, saj je s prihodom otroka konec “življenja”.
Meni pa je optimalno, da imaš vsaj tri otroke in to tekom daljšega časovnega razdobja. Vsako obdobje ima svoj čar. Ženske tako izživijo svojo materinskost (moškim je za otroke bolj vseeno), vseh svojih frustracij ne živijo le na enem otroku…., ko so prvi otroci večji, ima za seboj še mlajše in ni take krize ob praznjenju gnezda.
Tričetrt familij, ki jih poznam in imajo male otroke, imajo stare starše še v službah.
Moja tašča recimo dela petek in svetek popoldan in dopoldan, sobote in (no sedaj več ne ali kako imajo v trgovinah) nedelje. Z njo si nimaš kaj dosti za pomagat.
Poznam kar nekaj “mladih družin”, kjer mamica ali ne dela ali pa dela polovičen delavnik, ker so sami za vse.
ja kaj pa si pričakoval? da ga boš namočil, potem pa otroka v petek po vrtcu odpeljal k tašči in ga v nedeljo skupaj s paketi za hrano za cel teden in opranimi cunjami prevzel?
[/quote]
Odvisno kdaj si spet pripravljen spet it v šolo in se spet matrat jovo na novo plus dodatne skrbi. Marsikomu se to ne da takoj po študiju in imajo raje malo več svobode, nekatere potem prime in grejo v akcijo, druge nikoli, tretji si raje nabavijo živalco.
Nikoli nisem gledala na otroke kot na neko “muko”.
Otroci so nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v življenju. Poleg tega seveda, da si spoznal svojega partnerja.
In da bi bil razlog, da imaš mlad otroke zato, da se jih potem hitreje znebiš?! Resno?
Za otroke pri mladih letih sem se odločila zato, ker sva si jih oba dva s partnerjem želela in sva bila pripravljena na njih.
In ne, ne dajajte vseh mladih staršev v isti koš. Iz moje strani ni bilo nobene pomoči starih staršev. S partnerjem sva bila sama za vse.
L.p.
Gor je ena pisala, kako se kotali po tleh, gre na vse stiri in se igra z otroci in da je fino da je mlada, da lahko to pocne.
A resno mislis, da starejsi starsi tega ne zmorejo? Otroka sem imela pri 39. letih in ne bos verjela, se zmeraj sem sposobna se igrat z njem, tekati za njem, tudi na vse stiri grem z lahkoto. A res mislis, da sem pri 41. letih ze tako stara, da rabim bergle:-)))) in ne bos verjela, ful se mi da ukcarjati z mojim otrokom, komaj cakam da odvrzem sluzbena oblacila in se prelevim v otrocjo mami, ki z veseljem zabava svojega otroka. Ne ne cutim se stare in ne ni konec zivljenja zame in ne, ne potrebujem casa zase, jer sem ze tako stara da bi rabila mir.
Joooj :-)))
Tole je očitno letelo name 😅
Nikoli nisem rekla, da starejši tega ne zmorejo 🙂 seveda lahko! Povedala sem le, da je po vsej verjetnosti mladim staršem lažje pri vsem tem.
Konec koncev pa, kdorkoli ima otroka, pa naj bo to mladi ali pa starejši par, če si ga želita, mu bo ljubezen in pa pozornost obeh staršev defenitivno namenjena, tako da leta na koncu vloge niti ne igrajo toliko.
Nisem se želela nikomur zameriti. Se opravičujem če si je kdo moje mnenje vzel napačno.
L.p.
Abejžno.. otroka imaš in imej načrtno in planirano izključno takrat, ko si sam sposoben zanj finančno poskrbeti. Otrok je velik strošek do polnoletnosti. In če si finančno neodvisen pri 25ih, ga imej.. Če pasi finančno neodvisen šele pri 35, pa takrat…. Umrljivost se pa tako ali tako daljša, v primerjavi s časi izpred 50ih let.
Abejžno.. otroka imaš in imej načrtno in planirano izključno takrat, ko si sam sposoben zanj finančno poskrbeti. Otrok je velik strošek do polnoletnosti. In če si finančno neodvisen pri 25ih, ga imej.. Če pasi finančno neodvisen šele pri 35, pa takrat…. Umrljivost se pa tako ali tako daljša, v primerjavi s časi izpred 50ih let.
[/quote]
Fun fact, tole s smrtnostjo ni cisto tako – folk sicer zivi nekoliko dlje, ampak ni pa to zdaj 40 vs 80… Povprecna starost se je pa masivno dvignila.
Anyway, otroka imet pred 30 se meni zdi smesno, ampak tipicno slovenceljsko – “kwa bo pa familija rekla, ega, bomo mau stisnl pa na mansardi zwel”.
Narod, ki se v povprecju drzi za mamino kiklo se, ko imajo svoje druzine. In pol se taki iz Italjanov norca delajo.
