kdaj je ta pravi čas
Mladi želvak zavzeto a mukoma pleza po drevesu.
Trudi se in trudi
in ko prileze približno tri metre visoko,
se odrine, pomoli vse štiri nogice izpod oklepa
in hooop- skoči ,
a trešči z vso silo na tla.
Pobere se,
otrese prah iz oklepa in gre spet na delo,
pleza in pleza
ko pripleza zopet dovolj visoko,
se odrine, skoči in spet trešči na tla.
Vztrajno ponavlja “vajo” in se po petem padcu že dodobra utrujen
spet pripravlja na ponoven vzpon…
Na sosednjem drevesu pa čepi golobji parček,
ki vneto opazuje in spremlja plezalne poskuse želvaka.
Rravno ko hoče želvak
že petič na svojo pot vzpona,
golobica strese s perutmi in pravi:
Dragi, kaj misliš a je zdaj že pravi čas
da mu poveva da je posvojenček?
tkole, jest vse pacmakam in če bo Big brother jutri počival pridem jutri spet naokol – gvišno pa takrat ko bo pravi cajt:) Če me nov je ziher za neki dobr;-)
krkol, kjerkol in kakorkol, imejte se
C.I.C&S.O.S.
