kdaj ste izgubile
Boljše da ji kupiš devični pas ker če boš samo huda in stroga ji še to ne bo preprečilo da bi to storila.
Moji mami se še sanjalo ni da več nisem nedolžna. Ko sem pri 15 na lastno pest odšla po tabletke in je to še isti dan “zvohala” se ji je pa posvetilo.
No pa da te/vas še malo bolj šokiram. Fanta sem jaz nagovarjala da bi. Da sem ga pregovorila sem rabila skoraj eno leto, tako da sem skoraj pri 12 izgubila nedolžnost. Sva se pa med tem oralno zadovoljevala.
Ja vem, izredno grozljivo se sliši ampak mi ni niti približno žal. Tako da edino kar lahko storiš je da jo poučiš o zaščiti pravočasno, ker če bo to hotela storiti bo storila!!!!!
Pri 17ih, ko sva imela s fantom za seboj že skoraj 3 leta skupne hoje. Sem imela nekaj časa kar težave (doma je bila stroga krščanska vzgoja).
Drejka, če ti lahko povem: sama sem bila zelo pogosto tarča opazk – spolnih namigovanj in včasih tudi dotikov, nekje od 10. leta dalje. Poleg splošnih življenjskih frustracij, so me te stvari dolgo zelo morile. Ne morem si predstavljati, kako je bilo tebi, saj je bilo že meni grozno. Kapo dol, ker si lahko po tako težki izkušnji zaživela polno življenje. Obema z možem želim vse dobro!
Hvala vsem za sočustvovanje. Ja, je bilo takrat hudo in težko, sploh, ker mami, s katero sem živela, nisem povedala do pred nekaj let (mami je namreč nekaj let prej zaradi napak zdravnikov izgubila nogo, potem se je še mož ločil in je nisem želela še s tem obremenjevati.). Vso svojo jezo, sovraštvo, maščevalnost itd. sem izživljala skozi športe, zato sem tudi bila večkrat državna pionirska prvakinja, predvsem v tekih na dolge proge. Žal tip ni bil nič kaznovan, ker ga nisem prijavila. Sem pa mami povedala takoj, ko me je 7 let starejši bratranec začel siliti, da ga samozadovoljujem- povedala je bratu, ki pa ga je tako prebutal, da je pobegnil od doma, tako, da sem potem spet imela slabo vest.
Moj možek je pa zlat, to priznajo vsi, ki ga poznajo. Spoznala sva se šele lani februarja, prej fanta sploh iskala nisem, potem sva se pa hitro ujela, se konec junija zaročila, oktobra poročila in za božič sva izvedela, da bova kmalu postala starša – na mojo željo sem namreč želela čim prej zanositi, ker mi je moja zdravnica desetletje prej rekla, da imam poškodovano maternico in da se ne ve, če bom lahko zanosila/donosila. Zato sva sedaj res srečna starša.
Hvala še enkrat vsem vam, mi prav paše, če smem to komu povedati. Sem pa že 8 let vodila skupino zlorabljenih deklet (in prav toliko skupino samomorilnih mladih) in povem vam, da jih je ogromno in da so hudo ranjene in le redke zmorejo normalno družinsko življenje – večina gre ali v prostitucijo, ali se ne upa vezati, ali se z vsakim po nekaj časa ločuje, večinoma splavijo in ne upajo donositia, veliko jih zlorablja alkohol, droge, so noro zapravljive… Skratka, vesela sem, da sem se pobrala in da zmorem sedaj tudi sama pomagati drugim.
Res te spoštujem. Spoštujem tvoj pogum, moč in samozavest. In lahko ti le čestitam, da si si tako uredila življenje. Ker mi je hudo za vse zlorabljene ženske, ki niso nič krive pa se ne znajo ali zmorejo pobrati. Zato kapo dol!
In iz srca ti želim vso srečo s tvojo družinico in velikoooo ljubezni!!!
Lp, Ana