Kdaj ste prvič jedli pizzo
Dobra tema, se spomnim sodelavca konec 70 tih let, pride on iz Ljubljane, pa reče, ej….., veste kaj v Ljubljani najraj jejo, mi vsi kaj…. pizzoooo ampak izgovarja se pica, itak komentar prec, jebala te piiizzz….daaa, hehe…
Jst pa prvič zmazal pico v začetku 80 tih let v Parmi, pa valjda borovničev sok, kako je pa to pasalo, ko ata na mamo, moja takratna punca je to imela za ene vrste obred, ko sem jo gledal, kako kulturno se je lotila te pice, hehe, bogami bi treba it spet malo pogledat tja, verjamem, da mi bi tist borovničev sok še zdej bolj pasal kot pivo zravn..
Ne spomnim se letnice – bilo pa je nedvomno v Pivnici v Kopru.
Tako je celo družino pritegnila, da smo vsak petek šli v kino ob 6 tih in potem v Pivnico na pico.
Lepi spomini. Pivnica s tistimi ogromnimi lesenimi klopmi in kamnitimi oboki. Krasen ambient.
Kasneje smo kot mulci zahajali v Atrij, če smo nabrali kaj denarja skupaj. Meni je bila v pivnici boljša. Nimam namreč rada tankih pic.
V tistem času so bile znane še Batana v Piranu ( je še sedaj) in v Izoli tam kjer je zdaj Gušt. Pa Napa – tudi še obstaja.
Govorim o 80+letih in je bil projekt pica kolektiven. 3 je na eno pico je bil standard.
Prvič sem pizzo jedel pri svojih 15ih letih, to je bilo nekje ob morju v neki restavraciji, samo ne povem kje. Ta krasna jed mi je bila takoj všeč, tako da sem jo velikokrat spekel sam z mamino pomočjo. V Italiji sem pa pizzo jedel samo enkrat, ko smo imeli maturantski izlet in tudi čudovita dekleta so šla z nami…
Enako jaz, sem 55+, pa se spomnim znamenite Parme in Pod lipco, pa Kora bara na Bavarcu. Parma je imela tudi super frapeje, že takrat nekje od leta 70 + dalje si dobil frape v lonček s slamico, kot recimo danes kolo v mcdonaldsu. Leta 80 sem bila v Postojni in spomnim se hotela v centru, kjer smo jedli pico. Takrat je bilo popularno zraven piti mleko. Pa Rotovž ali nekaj takega v MB je tudi imel pico, ko smo šli na izlet na Ptuj s šolo, nekje proti koncu OŠ.
Tako da …
Prva pica leta 1979, ne vem kako se je reklo pizzeriji na Trgu svobode v Mariboru. Prej je bila notri železnina, pozneje se je imenovala Skol bar. Pizza s polži. Za mulca, ki ni prišel dalje od pariške salame je bilo o nekaj svetovnega. Pa še gledal si lahko kako je pek pred tabo pripravljal pizzo. Leta sem jedel pizzo s polži, danes je ne bi naročil niti pod razno.
Kakih 5-6 let sem bil star (v glavnem pred osnovno) ko sem šel z babico v Ljubljano (2 ure z busom), takrat je še nosila račune od firme v Lj. V takratni Europi, to je bila znanstvena fantastika. Sama pica dobra ampak gor je bil nek najbolj ogaben sir kar sem ga v življenju jedel. Tisto sem dol zmetal vse ostalo pa z užitkom pojedel.
Se mi pa zdi da so bile pice pred 20-30 leti boljše ali pa samo zato ker sem jih bolj poredko jedel.