Pred 2 tednoma mi je mama umrla , včeraj sem se v službo vrnila bilo vse ok, danes se počutim slabo cel dan me glava boli se slabo počutim, sem mislila že do zdravnika pa sem vzela aspirin in šla počivat, glava me boli na desni strani na vrhu kot da bi me bolela kost na glavi pa mravljinči.Se bojim

če grem do zdravnika bo tako rekel da od stresa in mi kakšen helex predpisal od katerih je moja sestrična odvisna jih kupuje že na črno prek neta ker drugače se vsa trese.

Po drugi strani pa me skrbi da ni kaj resnega v glavi , imam 2 otroka,

Zdi se mi da sem se prehitro vrnila v službo bom verjetno kar morala v bolniško , kako dolgo ste vi bili doma po smrti bližnjega?

Po smrti mami so en dan po pogrebu doma, potem v službo. In zakaj ne moreš delat ? Z delom se zamotis, če pa doma sediš in razmišljaš je slabše.

Mama je umrla v nedeljo, v sredo sem bila nazaj v sluzbi. Bez Helexov ali cesarkoli drugega.

Oče je umrl v noči iz torka na sredo, zato sem bila doma od srede do petka. V soboto smo imeli pogreb, v ponedeljek sem šla v službo.

Saj me je zvilo, ko mi je še kdo izrekel sožalje, ampak nekako je šlo.

Vsak drugače doživlja. Pojdi samoplacnisko do psihiatra. Vrni se ko boš zmogla. Objem. In sožalje.

Mama umrla v torek, v petek Pogreb, v ponedeljek sem bila v službi.

Do pogreba sigurno, vmes sluzba za kako res nujno stvar, ki ne more pocakat, potem pa se kak dan, do prvega vikenda obicajno, potem normalno sluzba.

Tako sem jaz, moje prijateljice, sodelavci.

Pri tebi je zdaj ze 2 tedna okoli, cas je, da se nazaj aktiviras. Prebolevala bos itak se en cas, prvi mesec dva je hudo, potem pa pocasi lezes skozi proces zalovanja, po enem letu je ze precej bolje, po dveh letih pa furas naprej svoj lajf, imas lep spomin na drago osebo in samo se kdaj pa kdaj zaboli.

Bi rekla, da se avtorica preveč smili sama sebi. Pravi, da je šla prehitro v službo, pa je od smrti 14 dni.  Kaj pa si imela do sedaj ? A dopust. Večina gre dan ali dva po pogrebu normalno v službo.

Dopust sem imela ja še starega nekaj , sedaj bom pa pač šla na bolniško ker se res ne pičutim vredu , glava me boli , omotično se počutim , svetloba me moti , imam sicer migrene in očitno jih bo psihično stanje poslabšalo.

Daj si čas, vzemi bolniško in ne poslušaj herojev tu gor.

Meni je pomagalo prav to, da sem sla hitro nazaj v sluzbo. Sluzba je zahtevala koncentracijo, da nisem imela toliko casa razmisljati o mami in njeni smrti.  Ce bi bila doma, bi imela cele dni cas premlevati, kaj se je zgodilo in bi bilo samo se slabse, kajti vdajati se depresiji po takem tezkem dogodku je spirala navzdol, zacaran krog, iz katerega se vedno tezje izvleces. Pa da ne bo pomote, sem zalovala, mocno, ampak treba je iti naprej, se truditi, da plavas, ne da se utapljas vedno globlje. Mama je umrla pred leti, a ni dneva, da ne pomislim nanjo.

Menim, da ni ok, če imaš preveč časa za  razmišljanje in če si stalno doma. Dejstvo je, da je glavobol in utrujenost lahko od stresa. To pa moraš dati ven iz sebe! Zjokaj se možu, bratu, sestri, prijateljici, tolči v polšter … Večina od nas pa je šla tri dni po pogrebu v službo.

A se tukaj vi ljudje resno hvalite s tem kako hitro ste šli/šle v službo po smrti mame. Psihopatija prve klase, ni kaj 🙂 Ljubi bog.

Zgodilo se je med dopustom, tako da sem šla v službo po enem mesecu.

Najprej iskreno sožalje ob smrti mame.

Iz mojih izkušenj:

– tata je umrl v ponedeljek, v sredo je bil pogreb, v četrtek sem šla delat;

– brat je umrl v ponedeljek, v petek je bil pogreb, v ponedeljek sem šla delat; lažje mi je bilo, da sem bila v družbi in da sem se zamotila z delom. Doma bi samo jokala in razmišljala.

Pred sedmimi leti mi je umrla mama, takrat sem bila že upokojena in sem bila doma.

Ne moreš kar pozabiti. Žalost traja dolgo. Lažje je, če se človek zamoti z delom, da ne razmišlja preveč.

Meni je pomagala tudi molitev za pokojne, maše, obisk pokopališča, prižiganje sveč, upanje, da smrt ni konec vsega in se bomo v večnosti znova srečali.

Jaz sem šla takoj nasledji dan čeprav je bila smrt nepričakovana in šok za vse, nisem želela sedet doma in se prepustit malodušju ter spominom, ki bi pripeljalo do depresije. Mi je zelo pomagalo, da sem se zamotila z nečem in šla delat, da nisem razmišljala zakaj, kako itn. Frej sem si vzela samo za pogreb tisto kar ti po zakonu pripada.

To te od sresa in aksioznosti pri meni je blo enako s tem, da mi je še piskalo v ušesu in eno uho sem mela kot bi blo zamašeno nisem slišala na njega. Pri meni je minilo samo od sebe.

Nekateri so pač psihično močni drugi šibki, če spadaš med slednje ne označuj dejanja drugih za psihopatijo.

Tudi če si psihično močen, ne pomeni, da NE ŽALUJEŠ. Potem pa še po forumu bahat se s tem kako hitro so šli v službo. Ja, psihopatija. Razen, če so bili z materjo v sovražnih odnosih.

Nekaterim tvoj način ustreza, nekaterim ne. Mene bi pokončal. Ker namesto, da bi si vzrla čas, dala žalosti duška in vse 100x premlela, bi zadeve potlačila in bi enkrat čez čas butnile ven v dosti težji obliki. Do sedaj sem vsako stvar, ki je zahtevala en psihičen in čustven napor od mene, najbolje premagala tako, da sem si takoj v začetku vzela več časa, a je bilo potem ok. Ni recepta, ki bi bil primeren za vse. Vsak ve zase, zato je tudi spraševati druge za nasvet popolnoma zgrešeno. Zato draga avtorica, naredi tako, kot čutiš.

Mislim, da je veliko tudi odvisno kako in zakaj ti sorodnik umre ter v kakšnem sta bila odnosu. Ne vem poznam primer, ko je otrok hodil v šolo tudi med smrtjo in pogrebom mislim,  da je bil en dan v šoli. Zakaj, mama je kar dolgo umirala in sta go z očetom oba pripravila na ta trenutek.

Seveda je drugače, če ti umre starš ko ima 50 let in na hitro, ne vem nesreča, kap,… Če je to pri 80+ ali po dolgi bolezni je morda spet druga. Pa ne, da imaš starša manj rad ali karkoli samo je nek krog življnja. Šok je morda manjši.

Vsak žaluje na svoj način eni tiho in v sebi, drugi da cel svet svet ve tretji padejo v depresijo, četrti doživljajo živčne zlome, peti poskušajo samomore. Kdo si ti, da sodiš druge kako žalujejo?

Dej pacientka kje ti vidiš, da se kdo baha? Ljudje gredo v službe iz različnih razlogov ne sodi nobenga zakaj, ni samo tvoj način žalovanja ta pravi način.

Za Omg

Odvisno od osebe do osebe in šoka, ki ga doživiš in kako tak dogodek psihično vpliva nate. Partner je umrl decembra 2022, od takrat sem na bolniški, trenutno podaljšana do junija.