Trol si, ker izzivaš po nepotrebnem z neumesnim vprašanjem, ki ne spada v temo in nima nobene zveze s tem, kar sem zapisala. To, da ne znaš brati z razumevanjem je jasno, da nimaš nobene čustvene inteligence prav tako, da egoistično vsiljuješ neke svoje resnice in ponožuješ ljudi, da si bildaš ego pa sploh seka ven iz tvojih zapisov. Zato obvoz.

S takimi osebki ne komuniciram. Ne glede na to kaj imam za povedati. Od tu dalje bom tvoje zapise gladko ignorirala.

Roža426

Saj zato jih pa menjaš kot gate. Imaš se za zelo pametno, a vedi, da si zelo nezrela in niti slučajno nimaš realne predstave o tem, kaj je zveza. Če pričakuješ, da bo vedno vse spontano teklo, boš večno samska. Ljubezen je eno, zveza pa je nekaj drugega. Ima vzpone in padce in vzponi zahtevajo marsikdaj ogromno truda.

Torej ne znaš odgovrit na vprašanje? Po tvojem burnem zapisu sodeč, se gre bolj za tvoj ego. Napad je najboljša obramba, kajne? Če že po forumu vztrajno ponavljaš svoje prepričanje o kreiranju lastnega življenja, ga znaj vsaj argumentirat!

Mimogrede, nisem samska. Ljubezen je eno, veza pa drugo, praviš? Po tvojem mnenju v vezi ni potrebna ljubezen? To je zate realna predstava, zelo pametno in zrelo? Hvala lepa. Za mrtev zakon pa kar izvoli. Eni se pač ne zadovoljimo z manj.

Četudi ste v mrtvi vezi, zakonu, osamljeni v vezi, ni važno, važno je, da vsa okolica sprejema, ker ja niste samski. A je zate dovolj zrelo, če ti povem, da vsak živi tako kot mu paše? Živi in pusti živeti.

Niti slučajno nisem mnenja, da v zvezi ni potrebna ljubezen. Seveda je, to je vsa poanta, pravim le, da za uspešno zvezo nikakor ni dovolj le ljubezen. Nobena še tako velika ljubezen ni dovolj, če zraven ni dela na zvezi in to delo velikokrat ni lahko. Če takoj, ko nekaj ni ravno roza barve kar pošlješ partnerja, brez da bi vložila kaj truda v reševanje problema, potem pač nisi sposobna zrele zveze, ampak si na nivoju najstnice in furaš površinske odnose. Ce ti tako paše, tvoja stvar, a nikar ne dajaj nasvetov ženski, ki rešuje vprašanja glede svojega zakona.

Motiš se: vedno greš, gremo na slabše. vsaka naslednja veza, partner je slabši od predhodnega. Četudi se poročiš je ta pač ono: ok 30 sem rabim resno vezo, partnerja, otroke…ni to to, brez ljubezni, strassti, kompatibilnosti ni boljše, samo slabše.

Ah kje, vedno je boljše bolj intenzivno in bolj strastno. Ne govori če si sam/a ostala v vezi zaradi teh strahov.

Nas je očitno dosti, ki ti lahko povemo, da ni tako iz prve roke.

Govori zase. Če si se ti po prvem razočaranju vedno bolj bala vsake nove ljubezni in zato ne smo ponavljala, ampak še stopnjevala svoje napake iz prejšnjih razmerij, se mi zelo  smiliš. Nekateri svojih najstniških neumnosti v odraslih letih nismo ponovili.

https://www.instagram.com/reel/CydGJ0iPz80/?igshid=NTc4MTIwNjQ2YQ==

Jaz nisem obupala… Ravno obratno, v primerjavi z njim…

Ravno danes, pa je že en mesec kar se je odselil od doma, sem ga posredno povabila k sebi. Ni bil za to, češ,  ni dobra ideja, kaj pa bo jutri.

Ok, če pa tvoje spogledovanje in mežikanje cel večer ni privedlo do tega, wtf se potem midva greva?

Zdaj me je dokončno prepričal da je konec, če ob diskretnem povabilu reče ne, potem vidim da nima smisla. Škoda za naju in za najino družino. Poizkusila sem vse in še več,ampak je njemu v življenju očitno dolgčas…

Navadno je, ko se začneš to spraševati, že bolj ali manj jasno, da si želiš spremembe in to konkretne. Leta tečejo, stojiš na mestu in ker življenje živi tako, da ga je vedno manj, je smiselno zelo dobro premisliti kako naprej. Si v letih, ko si nekje na “polovici življenja”, človek se sprašuje ali je to nekako vse kar sem oz. bom doživel. Zadevo seveda zelo zaplete dejstvo, da nimata nekih resnih težav kot so varanje, alkohol, nasilje ali kakšne druge zelo destruktivne zadeve. Še vedno si v nekem varnem in predvidljivem okolju, balončku in iz tega varnega balončka je zelo težko stopiti. Verjetno tudi partner čuti zelo podobno kot ti, sprašuje se enako, hkrati pa ima vse udobje, ki ga nudi balonček. V življenju nas velikokrat vodi strah pred neznanim, pred konkretnim korakom in to je uničilo že marsikatero življenje in vidika, da v zameno za navidezno varnost, življenja ne živimo ampak ga samo preživimo. Vsako leto bo težje, vsako leto bo več zamujenega in občutek, da ne živiš, bo rasel v tebi. Vse je na tebi, lahko zbereš pogum in se vržeš v deročo reko ali pa preživiš preostanek življenja v bonaci oz. mirnem pristanu.

S kakšnimi občutki vas navdaja misel, da bi živeli življenje nekoga drugega, medtem ko čas polzi med vašimi prsti in se nikoli več ne povrne?

Eni smo razumeli kaj je hotela povedati. Ni govorila o vzponih in padcih, ampak o neprimernem vedenju partnerja.

Vprašanje je, kako to, da v svoje življenje (vedno znova) pritegno partnerja, ki se vede na nek specifičen način.

Ločena pri 40. Po 19 letih skupne poti.

Moja otroka sta trpela zarad nove fuksle ki si jo zelo kmalu po ločitvi naložil moj ex. Ju je komandirala in favorizira svojega čez vse meje…

Okolica je mene grdo gledala ker se je promoviral kot nagnana sirota. Izgubila sem kvazi prijateljice. Tašča me je klevetala… Je bilo kr nekaj nožev v hrbet. Ki jih nisem pričakovala. Tolk v info da se pripraviš.

Ločitev je bila prava pot, saj niti na terapiji ni res sodeloval.

Imam manj denarja ampak po 2 letih kr težkih letih sem bila ok a sem v to vložila veliko dela. Kasneje sem našla tudi novega človeka ki sprejema moje otroke in mi je resnično bolj pisan na kožo

Jaz ne vem, kaj ti ni jasno. Če nekomu ni  več do tebe, mu pač ni. Boš čustva izsilila, prisilila, moledovala, prepričevala, oživljala mrtvaka in stran metala leta in leta? Nihče ne trdi, da imaš narobe. Vendar si daj že enkrat dopovedat, da tvoji nasveti niso univerzalni za vse življenjske zgodbe.

In kaj je bilo tisto odločilno, kar te je gnalo v to, da si se podala v razmerje z njim in da si ga kljub vsemu izbrala kot najbolj primernega kandidata za očeta tvojih otrok?

Tu je še veliko upanja, jaz ne bi gledala tako drastično. Še vedno imata intimo, ko jo ni, je glavni znak, kdaj je veza končana.

Pogovori se z njim, povej jim to kar si nam. Ko bo videl da si tako daleč z razmišljanjem , se bo potrudil. Kot so ti rekli ostali, po ločitvi se boš najprej spopadla z samoto. Nato pa se številnimi razočaranju, spoznavala boš moške, ob katerih se ti bo vabilo, moške, ki te bodo poskušali v posteljo spraviti, ker čustev ne znajo imeti. Takrat se zavedaš, kaj pomeni da te ima nekdo rad. Ko te ocenjujejo kot predmet in jim noč ne ponekod, A gradijo gradove v oblakih dokler ne greš v posteljo z njimi.

👏👏👏

Ona je ŽE sama in to v razmerju!

Soft

Osamljena bo spoznavala druge moške, ki jim je za seks brez čustev. Podobno situacijo ima že zdaj, s to razliko, da ima status vezane osebe. Isto sranje, drugo pakovanje.

Stiske se ponavljajo v različnih oblikah zaradi različnih vzrokov. Najlažje se je učiti na napakah drugih. Imam svoje okoliščine kot morebitno osnovo za razmislek vam. Poročila sva se kot dve zelo različni osebi. Prijatelj me je opozoril na posebno duševno razvitost partnerke. Sam sebe sem prepričal, da bom zmogel v stilu zgodbe Pigmellium. Pogovarjala se skoraj nisva, čeprav sem se zelo trudil. Po 10 letih mi je napisala, da nikoli ni nič resnega mislila z mano, da mi ne zmore slediti in naj raje jaz poslušam njo. Intima ravno toliko kot po sili. V lokalnem avtobusu med vožnjo v službo sem opazil, da ji je njen sodelavec kar čez ramo otipaval dojke. No zdaj jih nima več. Pravi naj si najdem kakšno ampak ona tega ne sme vedeti. Tudi 14 dni sva bila na dopustu v odličnem hotelu brez intime. Skušam s športom nadomestiti stisko. Zdaj nameravava v Laško za par dni ampak še vedno kot tujca. Z leti tudi moja strpnost slabi. Zaradi slučajnega dotika v postelji mi zagrozi s prijavo zaradi poizkusa posilstva. To še zdaleč ni vse. Torej, potrpljenje je božja mast, morda se bodo komu kolesa življenja lepše zavrtela, če bo znal tudi kaj odpustiti. Tudi to je dobra zavest.

Kar strese me ob misli, da bi morala še vztrajati v prejšnjem zakonu, kjer je bilo vzdušje takšno, kot ga opisuje avtorica. Če se ne bi ločila, nikoli ne bi spoznala zdajšnjega partnerja in doživljala takšno ljubezen s katerim je z bivšim nisem nikoli. Veliko sem zamudila in mi je žal, da sem toliko let vrgla stran. Včasih je treba v življenju tvegati in zaživeti na novo. Ne svetujem tega vsakemu, vsak zase mora razčistiti ali se splača ali ne, vztrajati. Včasih se zakon res da rešiti, na žalost pa si lahko tudi ujetnik rutine in avtomatiziranega življenja v zakonu, ki ne vodi nikamor.

Ni isto. Pa iskreno, nihče nikomur ne zagotavlja kasnejše sreče v novih zvezah. Sama poznam večinoma razočarane ločene ljudi, ki si nagajajo in ne eni ne drugi niso našli prav nič boljšega. Nikjer ni popolno. Je pa res, da ni treba prenašati nespoštovanja v kateri koli obliki. Ne m ne ž. Vse drugo se da rešiti. Ponovno zbuditi iskro in vzpostaviti nek lep, harmoničen odnos. Je pa treba delati na tem in oba si to morata želeti, drugače ne gre. Nekdo pa mora biti pobudnik za spremembo. Zakaj kar takoj obupati?

Sama sem ugotovila na sami poroki, da to ne bo to…