Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Kdaj ste začutile, da se zakon krha, končuje

Kdaj ste začutile, da se zakon krha, končuje

Ko se je preselil na kavč in postal energetsko in čustveno popolnoma odsoten

danes, po 20 letih, živiva skupaj v ekonomsko tehničnem zakonu

dokler ne čujem njegove plati, težko neki rečem. največkrat je problem ženska. tko je to.  iščeeš dramo in iščeš rešitev v feminizmu in da si ti neka žrtev. potrebuješ pozornost, da si ti neka revica, bla bla bla .tipično.  nisi dosegla kar si želela, in rabiš potritev. kakršnokoli potrditev. mogoče si drugeu dala pizdo pa ne poveš.  moški, se neha pogovarjat, ko se mu več ne da in je navličan ženskih manipulacij in zavajanja in preverjanja in testiranja. pač enkrat ima moški, dost vaših nebuloz.  tko enostavno je to.  verjtno se družiš z ločenkami, princesakmi, feminsitikami, levičarkami in so te napumpale. ti pa si pač potrebna drugega tiča, varanja in pač bi rada sedaj nekako,  spravila krivdo na njega. ker te je pač sram priznat da si kurba. tko je.

Odgovor na objavo uporabnika
xxl182, 20.11.2023 ob 14:44

dokler ne čujem njegove plati, težko neki rečem. največkrat je problem ženska. tko je to.  iščeeš dramo in iščeš rešitev v feminizmu in da si ti neka žrtev. potrebuješ pozornost, da si ti neka revica, bla bla bla .tipično.  nisi dosegla kar si želela, in rabiš potritev. kakršnokoli potrditev. mogoče si drugeu dala pizdo pa ne poveš.  moški, se neha pogovarjat, ko se mu več ne da in je navličan ženskih manipulacij in zavajanja in preverjanja in testiranja. pač enkrat ima moški, dost vaših nebuloz.  tko enostavno je to.  verjtno se družiš z ločenkami, princesakmi, feminsitikami, levičarkami in so te napumpale. ti pa si pač potrebna drugega tiča, varanja in pač bi rada sedaj nekako,  spravila krivdo na njega. ker te je pač sram priznat da si kurba. tko je.

Bolnik!!

Tudi komentirat ni vredno..

ja ker ne zmoreš, ker te boli resnica. ker nisi pričakovala, da bo nekdo povedal resnico in da bo sploh pomislil na to.  tko si presenečana, da se ti bo zmešalo.   glupača.

Pomagalo bi če bi njemu povedala vse to kar poveš nam. Direktno. Kako se počutiš, da te ne vidi, ga ne zanimaš, da te to prizadane, da ne veš ali se sploh želi truditi zate in za vajino zvezo itd. Direktno povej da razmišljaš o ločitvi, če ne bo nič drugače, ampak da si tega ne želiš da bi še vedno raje najprej poizkusila rešiti zvezo. Ampak se mu tudi pove da pričakuješ dejanja in ne le besed.

Zakaj je tako težko direktno povedati partnerju v vem je težava. Ziher sem da mu nisi omenila ločitve in mogoče se sploh me zaveda kako daleč je prišlo vse to s tvoje strani. Največ kar lahko narediš je da daš vse karte na mizo in potem bo moral še on se odločiti kaj bo. Če se bo boril za vaju ok, vidiš kako se bo izšlo zagotovljeno itak ni nič. Če pa že v štartu zamahne z roko in teče Krneki, pretiravaš, ne da se mi itd, ja potem pa si dobila svoj odgovor. Njemu je udobno, ni toliko slabo da bi se ločil ampak nima pa želje kaj izboljšati. Če ti lahko živiš s tem ni problema, ampak glede na to da si sploh načela to temo ti očitno to ni dovolj in boš samo nesrečna.

Odgovor na objavo uporabnika
manja590, 19.11.2023 ob 17:17

Kar strese me ob misli, da bi morala še vztrajati v prejšnjem zakonu, kjer je bilo vzdušje takšno, kot ga opisuje avtorica. Če se ne bi ločila, nikoli ne bi spoznala zdajšnjega partnerja in doživljala takšno ljubezen s katerim je z bivšim nisem nikoli. Veliko sem zamudila in mi je žal, da sem toliko let vrgla stran. Včasih je treba v življenju tvegati in zaživeti na novo. Ne svetujem tega vsakemu, vsak zase mora razčistiti ali se splača ali ne, vztrajati. Včasih se zakon res da rešiti, na žalost pa si lahko tudi ujetnik rutine in avtomatiziranega življenja v zakonu, ki ne vodi nikamor.

Manja, tvoj komentar me je razveselil. Ne svetuješ vsem po vrsti, naj se kar takoj ločijo, če so se pojavile težave odtujitve med partnerjema, ampak poveš svojo navdihujočo izkušnjo po pravilni odločitvi.

Osebno vidim rešitev vedno v ‘pravilni odločitvi ‘, tudi če je ta takšna, da namenoma nič ne spremeniš v zvezi, ker se zavedaš, da te moči trenutno nimaš.  Vendar pa se je v ključnih situacijah potrebno odločiti za nujno spremembo, ki pa ni nujno, da je to odločitev za konec zveze. Najbolje je začeti pri sebi. Vsi imamo zagotovo pomanjkljivosti, ki se jih zavedamo in jih želimo že dolgo ‘popraviti’. Vedno lahko začnemo s samoiznoljsavo in ta trud vedno prinese dobre rezultate v zvezi. Ženska lahko shujša, se aktivnejše ukvarja z zdravo prehrano za družino, še bolje organizira to in ono, neha kaditi, se začne ukvarjati z novo dejavnostjo ali izobraževanjem ipd. Če pa je človek popolnoma uničen v zvezi, ker kar naprej vlaga in nič ne dobiva, potem je to prva stvar, ki jo mora popraviti. Naučiti se živeti tako, da lahko dajemo, brez da izgubljamo.

Ko izpopolnimo sebe, lahko objektivno ocenimo, v kakšnem stanju je v resnici naša zveza, sicer pa za večino šli vse pomanjkljivosti dolžino  ‘slabo zvezo’ in si iluzorno obetamo, da bomo z ‘boljsim’ partnerjem hitreje in lažje napredovali.

Večina žensk, ki jih poznam, v zvezi ‘preveč ‘ vlaga oziroma vlagamo dosti več, kot partnerji. Ženska se mora naučiti racionalno vlagati v druge – toliko, da ji vedno ostane dovolj energije, da je lahko močna. Saj Ženska enostavno mora biti močna, saj moški po večini potrebujejo veliko podpore, da so zadovoljni. In šele ko so zadovoljni, se lahko ukvarjajo z bolj subtilnimi čustvi, kar si ženske želimo od njih. Večina moških pa je večino časa zaposlenih s svojo podobo v javnem prostoru – ali v vaški gostilni ali v podjetju ali v parlamentu in v teh prostorih ni prostora za tenkočutnost. It’s a man’s world … Treba je ustvarjati prostor tenkočutnosti, sočutja in harmonije, ne pa vztrajati z moškimi v njihovih okoljih. Če je ženska osamljena v zakonu, se lahko poveže z drugimi ženskami in tako premosti in doprinese k zvezi. Seveda pa se tokom ženskega naprezanja lahko zgodi, da sreča novo sorodno dušo, ker ji partner v ničemer ne sledi. Ampak najprej je potrebno nekaj spremeniti, da pridemo do teh spoznanj. Treba je sprejeti izziv usode in se nekaj odločiti. Ali pa se bo usoda odločila za nas, kar je lahko usodno in pogubno. Ni pa nujno. Včasih smo brez vse moči in se prepustimo toku dogodkov. Pomembno je, da ne postanemo popolnoma pasivni na vseh področjih življenja, da poskrbimo vsaj za osnovno preživetje in zdravje. Nismo vedno pripravljeni za spremembo. Ampak vedno jo moramo imeti v misl8h, saj sprememba je edina konstanta, na katero se lahko zanesemo. Če ne moremo nič spremeniti, se bo sprememba vseeno zagotovo zgodila. Dobro jo je čim bolje nadzorovati: usmerjati po naših željah. Če ne moremo spremeniti nič, lahko zagotovo spremenimo svoj pogled na problem. Če mislimo, da imamo vzroke, da obupamo, se zgolj spomnimo ljudi, ki se borijo za golo preživetje in lastni problemi bodo postali prav razvajeno smešni.  Ampak nekateri so se ali se bomo vdali in se prepustili toku stvari. Tako vedno reagira Večina, že po Gsussovi krivulji je to znano 😉 konec koncev pa tudi vdo vesolje v vsakem trenutku ohranja popolno pasivnost, če se le da. Tudi vesolje ni naklonjeno hitrim spremembam. Poglejte samo naš solarni sistem – praktično se nič ne spreminja že milijarde let. Stativa je zapisana v naš os Big Banga naprej.

Pri meni je isto

Zakaj vedno studirati o ločitvi je naj lažje?Da bi si poiskali pomoč pri kakšnemu družinskemu terapevtu to pa ne to stane majn kot ločitev in posledično rastes na osebni rasti.Poskusita nebo vama žal .Vsaj nama je pomagalo.Pri nam je bilo isto komonikacija na nuli lahko bi reko ,da sma se sovražila .Zdaj uživamo življenje, kot  še nikoli oba zrastla na osebni rasti zdaj se še bolj ljubima in spoštujema..

Vse dobro vama želim..

Odgovor na objavo uporabnika
KrEna2023, 22.11.2023 ob 10:30

Manja, tvoj komentar me je razveselil. Ne svetuješ vsem po vrsti, naj se kar takoj ločijo, če so se pojavile težave odtujitve med partnerjema, ampak poveš svojo navdihujočo izkušnjo po pravilni odločitvi.

Osebno vidim rešitev vedno v ‘pravilni odločitvi ‘, tudi če je ta takšna, da namenoma nič ne spremeniš v zvezi, ker se zavedaš, da te moči trenutno nimaš.  Vendar pa se je v ključnih situacijah potrebno odločiti za nujno spremembo, ki pa ni nujno, da je to odločitev za konec zveze. Najbolje je začeti pri sebi. Vsi imamo zagotovo pomanjkljivosti, ki se jih zavedamo in jih želimo že dolgo ‘popraviti’. Vedno lahko začnemo s samoiznoljsavo in ta trud vedno prinese dobre rezultate v zvezi. Ženska lahko shujša, se aktivnejše ukvarja z zdravo prehrano za družino, še bolje organizira to in ono, neha kaditi, se začne ukvarjati z novo dejavnostjo ali izobraževanjem ipd. Če pa je človek popolnoma uničen v zvezi, ker kar naprej vlaga in nič ne dobiva, potem je to prva stvar, ki jo mora popraviti. Naučiti se živeti tako, da lahko dajemo, brez da izgubljamo.

Ko izpopolnimo sebe, lahko objektivno ocenimo, v kakšnem stanju je v resnici naša zveza, sicer pa za večino šli vse pomanjkljivosti dolžino  ‘slabo zvezo’ in si iluzorno obetamo, da bomo z ‘boljsim’ partnerjem hitreje in lažje napredovali.

Večina žensk, ki jih poznam, v zvezi ‘preveč ‘ vlaga oziroma vlagamo dosti več, kot partnerji. Ženska se mora naučiti racionalno vlagati v druge – toliko, da ji vedno ostane dovolj energije, da je lahko močna. Saj Ženska enostavno mora biti močna, saj moški po večini potrebujejo veliko podpore, da so zadovoljni. In šele ko so zadovoljni, se lahko ukvarjajo z bolj subtilnimi čustvi, kar si ženske želimo od njih. Večina moških pa je večino časa zaposlenih s svojo podobo v javnem prostoru – ali v vaški gostilni ali v podjetju ali v parlamentu in v teh prostorih ni prostora za tenkočutnost. It’s a man’s world … Treba je ustvarjati prostor tenkočutnosti, sočutja in harmonije, ne pa vztrajati z moškimi v njihovih okoljih. Če je ženska osamljena v zakonu, se lahko poveže z drugimi ženskami in tako premosti in doprinese k zvezi. Seveda pa se tokom ženskega naprezanja lahko zgodi, da sreča novo sorodno dušo, ker ji partner v ničemer ne sledi. Ampak najprej je potrebno nekaj spremeniti, da pridemo do teh spoznanj. Treba je sprejeti izziv usode in se nekaj odločiti. Ali pa se bo usoda odločila za nas, kar je lahko usodno in pogubno. Ni pa nujno. Včasih smo brez vse moči in se prepustimo toku dogodkov. Pomembno je, da ne postanemo popolnoma pasivni na vseh področjih življenja, da poskrbimo vsaj za osnovno preživetje in zdravje. Nismo vedno pripravljeni za spremembo. Ampak vedno jo moramo imeti v misl8h, saj sprememba je edina konstanta, na katero se lahko zanesemo. Če ne moremo nič spremeniti, se bo sprememba vseeno zagotovo zgodila. Dobro jo je čim bolje nadzorovati: usmerjati po naših željah. Če ne moremo spremeniti nič, lahko zagotovo spremenimo svoj pogled na problem. Če mislimo, da imamo vzroke, da obupamo, se zgolj spomnimo ljudi, ki se borijo za golo preživetje in lastni problemi bodo postali prav razvajeno smešni.  Ampak nekateri so se ali se bomo vdali in se prepustili toku stvari. Tako vedno reagira Večina, že po Gsussovi krivulji je to znano 😉 konec koncev pa tudi vdo vesolje v vsakem trenutku ohranja popolno pasivnost, če se le da. Tudi vesolje ni naklonjeno hitrim spremembam. Poglejte samo naš solarni sistem – praktično se nič ne spreminja že milijarde let. Stativa je zapisana v naš os Big Banga naprej.

KrEna 2023,

Hvala za ta izjemen zapis. Prebrala sem ga večkrat in se me je res dotaknil.

Hvala, ker si mi odprla oči.

Srečno!

🙏🌹🍀

Če ni bilo varanja, zlorabe ali hujših reči, mislim da se da vsak zakon rešit.
Prvo je potrebno skupaj predelat vse zamere, vse slabe obcutke, skratka popolnoma se resetirat. Zavestno se oba odlocit, da postavita nove temlje, kar pomeni dolgotrajen proces.
V mojem primeru sva se razsla po 13ih letih. Enostavno sva zivela vsak po svoje s popolnoma razlicnimi interesi in željami. Na koncu sva se odlocila, da se lociva, ker nama je enostavno zmanjkalo energije za predelavo vseh stvari in zaceti na novo.

Prisegla sva si, da vse dava na stran in na prvo mesto postaviva najinega otroka.
Zdaj je od tega minilo ze skoraj tri leta in funkcioniramo veliko veliko boljse kot prej. Slisimo in vidimo se skoraj vsak dan in pri vseh odlocitvah glede otroka sodelujeva oba. Se zgodi, da nekateri vcasih sploh ne opazijo, da sva locena.
Če ne bi imela otroka bi najbrz sla vsak svojo pot, tako   pa bova hoces noces povezana celo zivljenje in temu noben locen stars ne uide.
Tako, da ce ste v  procesu locevanja postavite otroka na prvo mesto in vse bo lazje.

 

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 9270, 16.12.2023 ob 14:02

Če ni bilo varanja, zlorabe ali hujših reči, mislim da se da vsak zakon rešit.
Prvo je potrebno skupaj predelat vse zamere, vse slabe obcutke, skratka popolnoma se resetirat. Zavestno se oba odlocit, da postavita nove temlje, kar pomeni dolgotrajen proces.
V mojem primeru sva se razsla po 13ih letih. Enostavno sva zivela vsak po svoje s popolnoma razlicnimi interesi in željami. Na koncu sva se odlocila, da se lociva, ker nama je enostavno zmanjkalo energije za predelavo vseh stvari in zaceti na novo.

Prisegla sva si, da vse dava na stran in na prvo mesto postaviva najinega otroka.
Zdaj je od tega minilo ze skoraj tri leta in funkcioniramo veliko veliko boljse kot prej. Slisimo in vidimo se skoraj vsak dan in pri vseh odlocitvah glede otroka sodelujeva oba. Se zgodi, da nekateri vcasih sploh ne opazijo, da sva locena.
Če ne bi imela otroka bi najbrz sla vsak svojo pot, tako   pa bova hoces noces povezana celo zivljenje in temu noben locen stars ne uide.
Tako, da ce ste v  procesu locevanja postavite otroka na prvo mesto in vse bo lazje.

Tvoj lajf. Ne hvala.

 

Odgovor na objavo uporabnika
Pomoč164, 17.11.2023 ob 10:56

Ker sva z možem, poročna skoraj 20 let, na razpotju, me zanima kdaj ste začele razmišljati o ločitvi.

Kdaj ste “spregledale”, da to ni več to, kaj je bil povod.

Sicer mi ni vseeno, ampak mislim, da sva prišla do razpotja, kot da ne znava več komunicirati. Moža sicer ljubim, ampak ne znava se več pogovarjati, vsak na svojem bregu, on ne čuti potrebe, da mi pristopi, meni pa je že skoraj vseeno-kar je največjo problem..predvsem to, da se mi zdi da me ne jemlje resno..

Sploh ne vem več kdo od naju je bolj čuden, sva kot dva tujca..

Glede na to, da sta tu se otroka in da trpom, kar se odraža tudi na moje psihičnem in fizičnem počutju, vas sprašujem kje ste začutili točko preloma..

Kdaj veš, da je zakona konec?

Ko se eden ne trudi vec, je konec. In tebi se ravno to dogaja…zal

V tvojem opisu najdem sebe. Ko so otroci začeli hoditi po svoje, sem mislila, da je čas za naju pa sva se začela oddaljevati. Iz njegove strani nikoli ni bilo časa, ni bilo denarja, ali je bil utrujen…in tako sem, s časoma bila najbolj srečna, ko sem bila sama. To je trajalo pet, šest let, potem sem končno zbrala pogum in šla. Kakšno olajšanje…

Odgovor na objavo uporabnika
hbrn4, 17.11.2023 ob 18:45

V zakonu pridejo tudi takšna obdobja, kot je tvoje. Sodelavka je povedala, da se njena mama in oče več let nista pogovarjala, sedaj se pa držita za roke kot največja zaljubljenca. Zaradi tega se ni potrebno ločiti, sploh pa ne, ker moža ljubiš in mogoče tudi on tebe, vendar sta izgubila stik. Ne bodi naivna in misli, da je tam zunaj kakšen princ na belem konju, ker ni. Koliko zgodb se začne in potem žalostno spet konča. Saj je eden danes tu gor zapisal, da je 2/3 samskih po 40. letu. Sigurno prevelika, ampak vseeno nekaj pove. Predvsem to, da v drugo ni nič boljše. V glavnem svetujem, da se za svoj zakon potrudiš, kolikor se le lahko. Preberi kakšno knjigo, poglej kakšen film, pojdita na kakšen seminar Družine in življenje (res so odlični) … Priporočam ogled filma Fireproof (2008).

💜

Odgovor na objavo uporabnika
mica kovačeva, 17.11.2023 ob 15:51

Vsi zgornji opisujejo varanje. Avtorica pa sprašuje čisto nekaj drugega. Če veš, da vara, potem se itak nimaš kaj spraševati in pač greš takoj. Vprašanje je, kdaj je konec zakona, ko NI varanja.

Pri nama je isto. Noben od naju ne vara, v bistvu bi oba rada ostala skupaj, samo nimava več kaj početi skupaj. Ne znava se pogovarjati, imava različne interese, intime ni. Postajava si tujca. Veliko se prepirava. Občasno se dobro razumeva, par stvari tudi še rada počneva skupaj in to zaenkrat prevlada, da se noben od naju ne odloči za odhod. Ne vem, do kdaj. Mogoče bo enemu enkrat dop… in bo spokal. Mogoče si bo eden od naju naše drugega/drugo, čeprav dvomim. Mogoče bova pa celo ostala skupaj, kaj pa vem.

BODI REALNA, TAAKŠNE KURE KOT O TUKAJLE, NE GREJO TUDI ZRADI VARANJA NE.

75 % BAB NE GRE NIKAMOR, PRVIČ, KER NIMAJO FINANC, DRUGIČ KER SO TAKŠNE SOVE, DA JIH NIHČE NE POGLEDA IN BODO VEČNO SAMSKE PO TEM MOŽAKARJU IN TRETJIČ, KER NISO SPOSOBNE POGLEDATI RESNICI V OČI.

TUKAJ SO VSE GLASSNE, KAKO VARANJE N OPROSTIJO, VSE GA OPROSTIJO-NOBENA NE GRE. PRED PRAG SE VRŽE OŠKEGA SAMO TAM KJER JE HIŠA NJENA.

 

 

Odgovor na objavo uporabnika
Pomoč164, 17.11.2023 ob 21:12

Hvala, Mica, soft, in tudi drugi za sočutne in lepe odgovore.

Saj ne vem, varanja ni, vsaj mislim, da ga ni. Intima štima, ampak starava se, stvari se nabirajo. Mislim, da kar pri obema. On k terapevtu ne bi šle, ker mu je to neumno. Poleg tega so še otroci in vsi ostali druzinski-klasicni problemi.

Moti me, ker ne zna sočutno pristopiti. Bulji v telefon pa tv..saj tudi kaj naredi po hisi, ampak bolj poredko..

Ne mislim, da bom nasla drugega, ki bo boljsi za mene, sploh ga ne iscem niti si tega ne zelim. Zelim si pa, da se ponovno  povezeva, ampak ne gre..Osamljena sem in prizadeta ker misim, da ne opazi moje stiske. Ne znava se pogovarjat ocino..

Iz tega drugega zapisa je videti, da ima morda on večji problem s komunikacijo, kot vi. To je itak pri moških pogosto. Tretja oseba (terapevt) lahko zelo pomaga, saj posluša oba, ko se med seboj nista več sposobna poslušati zaradi biločesa, njega pa kot novo osebo lažje slišita.

Kaj to pomeni, da je seks v redu, ampak..? Veliko ljudi pravi, da je seks z leti vedno boljši, da se lahko izboljšuje tudi po 60tih.

Če moški ne opravlja polovice gospodinjskega dela je za mene egoističen partner. Moja mama je imela tako in raje umrem, kot da ves ta trud pade name. Brez solidarnosti zame ni razmerja. Solidarnosti na vseh področjih. Če te jaz zadovoljim, me tudi ti, če jaz pospravim, ti pomiješ, če te jaz zmasiram, mi ti skuhaš kosilo in tako dalje. In mislim da dela brez konca, ko ni več pol-pol najbolj ubijajo romantiko. Moj oče je mamo včasih spraševal “kaj če bi ti nehala čistit za vikende, da bi lahko kam šla?” A na kraj pameti mu ni padlo, da bi imela ona pol manj dela, če bi on kaj naredil, namesto da je ležal na kavču in jo gledal kako mu sužnji.

Odgovor na objavo uporabnika
xxl182, 22.11.2023 ob 07:10

ja ker ne zmoreš, ker te boli resnica. ker nisi pričakovala, da bo nekdo povedal resnico in da bo sploh pomislil na to.  tko si presenečana, da se ti bo zmešalo.   glupača.

Pa kje se pizda najdete taki debili ki vse ženske sovražite, ker so pač ženske. Dej pejt seksat z moškimi pa odjebi s portala kjer nekdo iskreno sprašuje za poštena mnenja. Ne pa na tole bruhanje tvoje.

New Report

Close