Kdaj sum na aspergerjev sindrom / avtizem?
Ima kdo izkušnje,znanje?
Torej zanima me,kakšni so znaki,simptomi obojega. Veliko sem že prebrala,veliko še moram predelati… Predvsem me zanima kako so simptomi različni po jakosti,moči izraženja pri posameznem otroku…
Ali otrok,ki je v šoli nemoteč,vendar zatopljen v svoj svet,brihten,z izrazitim zanimanjem samo za en interes avtomatično zapade v kategorijo aspergerja? (verjetno je treba kaj več kot to…?) Kako ste sploh prišli do diagnoze in pri kateri starosti otroka?
Hvala.
nima zdaj kar vsak otrok avtizem..nehajte že s tem..tudi moj otrok je nemoteč v šoli, zatopljen v svoj svet, večinoma gleda skozi okno in se kao dolgočasi..če ga kaj vpraša, pa takoj izstreli odgovor…ista se bila jaz in moj mož..ima tudi ozke interese, zlasti za matematiko…pa mi nikoli ni padlo na pamet, da bi bil avtističen..
ni meni padlo na pamet,ampak razredničarki… Ne vzamem vsega kar mi kdo reče takoj za suho zlato,zato pa tudi sprašujem po izkušnjah drugih…
Če bo potrebno,bom šla z otrokom naprej,do strokovnega mnenja,zdaj smo na začetku in zbegani zaradi raznih izjav in komentarjev…sama nimam izkušenj kaj vse bi lahko bilo z otrokom,če sploh kaj…zato iščem odgovore in izkušnje,kjer pač lahko.
Lahko, da je nemotec, brihten, (nekoliko) obsesiven otrok Asperger. Ni pa nujno. Moj je bil vse od tega in je dobil diagnozo pri stirih letih. Razen tega pa je imel tudi odstopanja od ‘normalnega’ pri cutilih (obcutljiv na hrup, izbircen pri hrani – okus in tekstura, vonj hrane), motnje pri vezi mozgani-roke, npr. tezave z zavezovanjem vezalk, voznji s kolesom, itd. Nadpovprecne sposobnosti pri branju in racunanju (ceprav so ga vrstniki po nekaj letih potem dohiteli). Itd.
ni meni padlo na pamet,ampak razredničarki… Ne vzamem vsega kar mi kdo reče takoj za suho zlato,zato pa tudi sprašujem po izkušnjah drugih…
Če bo potrebno,bom šla z otrokom naprej,do strokovnega mnenja,zdaj smo na začetku in zbegani zaradi raznih izjav in komentarjev…sama nimam izkušenj kaj vse bi lahko bilo z otrokom,če sploh kaj…zato iščem odgovore in izkušnje,kjer pač lahko.[/quote]
pa sej ti sama veš, kako se obnaša doma..če ti nisi nikoli na to posumila, ti ne more razredničarka rečt, da ona sumi na avtizem…če bi imel avtizem in že hodi v šolo, bi ti sigurno že opazila, da nekaj ne štima, da je drugačen….če pa je v šoli bolj samosvoj, kot je recimo moj, že v vrtcu je bil tak…zgleda da kao ne sodeluje in ga ne zanima, čeprav potem vse ve in je zelo brihten, debatiral bi o vesolju in planetih in ne vem čem, še učiteljica ne pozna odgovorov na njegova vprašanja..potem doma z mojim možem debatirata..hodi v tretji razred…,
ni pa nič narobe z njim..moj je med odmori čisto normalno druži z otroci in nič ne izstopa..je rad v sružbi in priljubljen med sošolci.
je tvoj otrok komunikativen, družaben, se ti zdi, da razume stvari, ki so čisto običajne, ga ne zanimajo samo ekstremi?
doma imam aspergerja……..od njegove starosti 1 leta je bilo veliko znakov-odmik od ostalih otrok, eni in isti stavki, tikov cel kup….kasneje v šoli pa sploh kup težav-težko se uči, vse sproti pozabi, koncentracije nič, nervozen, itd
najprej smo ga peljali h kup spec. šele 2 leti nazaj me je klin.psih napotila v avtistično amb-ul. stare pravde, kjer nam je dr. macedonijeva tik pred odhodom od tam potrdila dg. jemlje redno zdravila. mora imeti stalnice, meje, pred vsako potezo ga je potrebno seznaniti, če ne dobi napad živčnega zloma, rad ima iste stvari. po zdravilih je v letu dni 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} boljši-v šoli celo sam dela domače naloge letos, si več zapomni, malce se je organiziral, ni več toliko vzkipljiv in tečen, povečal se mu je apetit-prej je jedel le 4 vrste hrane-le tiste, kjer ni bilo potrebno žvečiti- čokolino, kakav, sok in juho-ničesar drugega.sedaj je vse.
odsvetujem računalniške igrce, ki mu povečujejo nasilje in nervozo. čim več pogovora z njim o stvareh, ki zanimajo njega. uriti možgančke,predvsem pa velikooooooooo potrpežljivosti-sploh pri dajanju navodil,ker so sposobni narediti le eno stvar naenkrat.
drugače o tem ogromno piše na netu-jaz sem mu našla dg že leta prej, pa se niso mogli čisto odločit, kljub vsem testom in znakom,žalostno.
drugače pa znajo biti prijazni, ljubeči in zelo pametni otroci, seveda ko niso v svojem svetu-kar pa je skoraj 24 ur.
v avt.amb poišči dr. mačkovo in ti bo vse lepo razložila, če imaš še kakšno vprašanje,pa srečno!
naš ima zdaj 11 let. Vseskozi je veljal za preveč zadržanega inteligentnega otroka. V šoli je vedno izjemen,vedno vse točke pri testih,pri ustnem vedno odličen,vendar vedno zasanjan,nikoli prav pri stvari,ki jo v šoli delajo. Ni agresiven,je pa precej neroden-v bistvu vse obvlada,vendar je za to,da je zvozil s kolesom rabil 2 leti vstrajnega učenja,z rolerji ni nikoli uspel zvoziti,vezalke-še vedno nočna mora-saj jih zaveže-za 2 minuti…Glede hrane je posebnež,obrok mora biti pripravljen vedno na enak način,sicer ne more jesti,( solata v porcelanasti beli skodelici,postavljena desno od krožnika,meso zloženo na levi strani krožnika,priloga na spodnji,zelenjava na desni…) Sicer je vse,brez izjeme,njemu je pomembna samo razvrstitev…hrup ga moti le občasno-visoki toni ga bolijo-pravi… Do sedaj sem na vse skupaj gledala kot pač na malo razvajenega otroka,ki se mu pač prevečkrat ugodi,zdaj pa me pričenja skrbeti,da je res s posebnim vedenjem v bistvu res kakšna neodkrita diagnozna…in mi ni vseeno…
Eno imejte pred očmi- vse te silne diagnoze, s katerimi so v otroštvu tako radodarni, ZAPIRAJO vrata naprej v odraslem življenju!!! Sploh Asperger, avtizem – to so diagnoze za vse življenje in človeka s tako diagnozo bodo zelo neradi vzeli v službo. Vprašajte se, kaj vam bo diagnoza prinesla in ali je vredno? Pač, s takim otrokom je treba malo drugače delat, drugače pristopat, ampak nekje pri 13, 14, 15 lahko te težave premagamo, obvladujemo – ni nujno, lahko pa! Samo diagnoze spremenit, umaknit se pa ne da- Asperg je Asperg za celo življenje, enako avtist! Na to veliko staršev pozablja! Seveda to velja za neke blage oblike, če gre za resne motnje, itak nimaš kaj kvačkat.
tudi jaz tako mislim..mamica, ki je začela temo, njen otrok se mi zdi precej normalen, brihten..ima vse možnosti, da uspe..zdaj če je edini problem, da pri jedi mora bit vse na svojem mestu, pravi krožnik itd, v šoli je samosvoj..v čem je problem, je pač malo drugačen..daleč od tega, da “nenormalen in potrebuje oznako…zakaj drezat v to..kaj boste dosegli, če bo otrok dobil diagnozo.., ki je sploh ne potrebuje..
potem bi lahko bil tudi moj večji avtist..tudi ni čsito po jusu in ima polno svojih čudnoh domislic..pa se sploh ne ukvarjam s tem..
ne potrebujem tvojega norčevanja. Svoje neizživete frustracije sproščaj drugje! Odpri si temo pa gobcaj,kolikor te je volja! Samo,da bo tvoj ego vesel in srečen…![/quote]
tudi z otrokom komuniciraš v takem tonu in te hitro vrže iz tira..?[/quote]
pa zakaj misliš,da bi morala sprejeti in požreti mirno vse,kar tebi pade na pamet? Če imaš kakšno izkušnjo ki je vezana na odprto temo-prosim,vesela bom mnenja,sarkazem pa stresaj tam,kjer so razpoloženi zanj-jaz nisem!
Kapiš?
Po opisanem bi lahko bila blago izražena motnja avtističnega spektra, in zelo dobro, da se reče spekter in ne direktno motnja, ker kot vidiš, je pojem zelo širok in nekaj lastnosti avtizma še niso nujno diagnoza.
Jaz bi vseeno šla do strokovnjakov že zato, če se da mogoče kaj korigirati. Vsekakor človek laže živi, če se ne obremenjuje z barvo skodele, v kateri je solata, in s tem, na kateri strani je. Če greš v ambulanto na posvet, tudi ni nujno, da bodo diagnozo postavili … sploh ker fant očitno sicer čisto dobro funkcionira v družbi, ne bi bilo pa slabo, da kaj popravi, če je mogoče. Po mojem no.
Če je z otrokom kaj narobe bi hitro kaj začutila! Jaz sem čutila od začetka da je sin drugačen ,da se obnaša drugače kod ostali otroci,da svet vidi čisto v drugačni luči kod mi,kar je nam normalno je aspergerju čisto neumno in nepotrebno,na prvi pogled bi človek rekel da so to zelo razvajeni otroci vendar nam je zdravnica razložila da enostavno ne morejo sprejeti nobene spremembe ali novosti .Z leti smo se tako osamili od družbe, ker nismo nikamor mogli z njim ker je bil nemogoč.Ti otroci so ponavadi na nekem področju izredno inteligentni,na ostalem področju pa je vse španska vas. Pri nas je bil vedno velik problem kupiti obutev, od malega ni hotel niti pomeriti čevlje ali copate,v trgovini smo bili tudi par ur da si je pot prisilo nekaj izbral in tako je še danes dokler mu superg dobesedno ne razpade na nogi ne pomeri nove,tako me je že spomladi bilo strah nove zimske sezone ker sem vedela kaj nas spet čaka. Enako je z obleko eno in isto dokler ne razpade,tudi za valeto ni šans da bi šel v šoping – oblekel je stare obrabljene cunje. Hrana enako, eno in isto in na isti način,kaj hujšega ko so v trgovini samo spremenili embalažo njegove hrane- zanj katastrofa! Higiena mu tudi ni potrebna in je brezvezna.Letni časi so mu mimo:jaz grem na sprehod v bundi on v sandalah in kratkih rokavih,z morja pride domov v debelih smučarskih nogavicah in sandalah…polno je takih drobnih stvari ko vidiš,da ni to vsakdanje ali ,,normalno,,On tudi ne rabi družbe,nima FB,v mobitelu ima samo mojo in moževo številko,nima nobenega prijatelja,sosedov ne pozna pa smo na vasi.Sedaj je star 20 let in je na faxu ,opažam ,da čedalje bolj živi v nekem kalupu in ne pogleda ne levo ne desno. ( sem se razpisala,soory)
Predvsem.to ni bolezen ampak sindrom-kaj to pomeni si poište.
Zakaj bomo otroku naredili slabo,če bo imel dg ne vem,ker se v glavnem trudimo,da jim bo lažje-predvsem v šoli,ker če nima odločbe bo tak otrok težko delal-vsaj tisti,ki imajo učne težave-in mu je lahko s prilagojenim tehnikam in DSP veliko laže.Šola tega ne more izvajat če nima odločbe,ki je pa tudi ne pridobiš čez noč-tako da vzdržite se komentarjev tisti,ki mislite da starš samo čaka na odločbo in je vse rešeno-čarobna palčka-figo