Kdaj veš?
-ko ti postaja vseeno, ce je doma al ne
-ko se ti iz sluzbe vec ne mudi domov
-ko se ti vec ne zdi vredno postavit sopka na mizo
-ko ti je odvec poslat mu kak vroc SMS, pa se hkrati tud ne spomns vec, kdaj je on naredu kaj takega
-ko zacutis olajsanje, ko na zaslonu mobitela vidis neko drugo ime, ne njegovo
-ko te med nogami ob misli nanj prav nic vec ne scemi
-ko dom pocasi postaja le se stanovanje
-in koncna faza: ko ugotovis, da bo zivljenje brez njega bolj prijazno
moja izkusnja je taka, ne nujno v tem vrstnem redu
To je pac stvar, pri kateri ti ne moremo svetovat. Sama ves, kaj dajes in kaj prejemas. Veza, v kateri je velika razlika med vlozenim in prejetim, dolgo pac ne funkcionira.
Ti pa svetujem, da se ne odlocas prehitro. Vzemi si cas, pogovori se z njim, daj mu vedeti, da je nekaj narobe. Moski tega pogosto ne opazijo. Tudi pri nas je blo tako.
Tole ni tako lahek odgovor, vsak na svoj način jemlje, doživlja neko zvezo.
Kaj ti želim povedati, da dva lahko živita en mimo drugega, se ne kregata, se skoraj nič ne vidita, životarita, briga ju za romanco za vse…pa živita zakonsko življenje in jima tako paše…
Dva živita v nenehnih prepirih, živita, pričkata se, pa se kljub temu ljubita in niti ne pomislita da bi sla narazen…
Dva zivita v zvezi, ko eden nenehno nerga, spreminja drugega, no ga zeli narest po svojem kopitu, pa mu ne rata, pa tudi taka veza, ostaja in zivita dalje…
Dva živita v zvezi, ko se njemu seksa, njej ne, pa si on najde drugo za seks in zena tega ne ve in vse klapa dalje…
Ma primerov ogromno, le ti si tista, ko veš kaj škripa pri vama in če se še splača tako živet!
Se mi bolj dozdeva, da danes pari ne bezijo tako hitro narazen, raje si izven zakona najdejo vse tisto kar jim doma primankuje in nato “srečno živijo naprej”, dokler ta sreča traja;))…
Ne pozabi pa, da nikjer ne bo pravljica, da nikjer ne živi MR. POPOLN-SANJSKI, vedno bo nekdo nekaj imel kar ti ne bo odgovarjalo, na tebi pa je koliko si sploh zmožna prenašat vse to…če ljubimo, ljubimo v dobrem in slabem, to ni farsa, to je resnica, ki se je mnogokrat zavemo šele, ko je med polizan in takrat šele vidimo vse tiste napake, ko jih prej nismo, četudi so nam dejali, kaj delaš z njim, on ni zate…slepi smo bili…ampak tako je itak pri vseh, vedno bo nekaj, ti si tista, ki pa odločaš kako boš živela!
Mislim, da včasih prehitro vržemo puško v koruzo, ali nasedemo sladkim besedam…živeti z nekom za stalno, ni kot lizanje bonbona v dvoje pred tem dejanjem…