Kdo od vas ni bil nikoli v času svojega otroštva v bolnici?
Ne vem če je to pogoj.
Najpomembneje,d a damo otroku možnost prestopiti mejo takrat, ko je sposoben narediti korak naprej. Ne pa, da zahtevamo od njih da se obnašajo kot odrasli in samostojni takrat, ko nas najbolj potrebujejo (npr. v bolnici), takrat, ko je pa primeren trenutek, jih delamo pa otroke in nezrele.
Bolnišnica ni v nobene primeru trenutek za odraščanje.
Teh trenutkov je izven bolnice dovolj.
V postopku zdravljenja in okrevanja, pa res ni primerno, da jim rečemo, da so že dovolj veliki. To jim recite takrat, ko ne znajo zavezati čevljev in jim raje kupujete tiste, na ježke……
ja, to je pa tako kot tisti vic, ko:
So se pogovarjale 60, 70 in 80 letnica.
Pa pravi 60 letnica: “Jaz nimam pa še nobenega sivega lasu … upam, da bo tako še dolgo ostalo!”
70 letnica pravi: “Jaz imam še vse svoje zobe …. upam, da bo tako še dolgo ostalo!”
80 letnica pa: “Jaz sem še vedno nedolžna …. in upam,d a bo tako še naprej ostalo!”
Vsi se spominjamo takih in drugačnih težkih dni, ko nam je bilo težko in smo jokali, staršev pa ni bilo,da bi nas tolažili. Čeprav je težko verjeti, nas je to utrdilo in nam dalo moči, da smo pozneje preživeli še marsikaj hujšega. Naše otroke zato sedaj pretirano varujemo in želimo obvarovati čisto vsega hudega, kar je napaka. Otroci potrebujejo tudi bolečino, jok in stres, da bodo lahko odrasli v psihično zdrave ljudi, ki ne bodo klonili ob najmanjših težavah. Vem, da je nekaterim tole težko verjeti, ampak je čista resnica. Če tudi na drugih področjih življenja takole varuješ svojo hčerko, da ja ne bi občutila kakšnih hujših travm, ji delaš medvedjo uslugo.[/quote]
ti pa že nisi kot otrok videla bolnice niti od daleč!
govoriš traparije, upam da ti kdo ne verjame.
KO je otrok BOLAN (in zaradi tega je v bolnici), mu STRES ne pomaga. Takrat stres le škoduje.
Verjemite mi, dragi starši, da predšolskega otroka nimate kaj puščat samega v bolnici, če on tega noče, vi pa imate možnost, da ste z njim.
Danes sem se po šestindvajsetih letih res globoko vživel. Jočem, solze mi tečejo. Res je bilo hudo, kaj vse so mi počeli v fini ljubljanski bolnišnici. Pa ni bilo pravih razlogov samo mama je na njihova vrata pogosto trkala. Vprašal bi če so še komu od vas v otroštvu v nos vstavljali dve cevki in vakumsko črpali ven. Joj kako je bilo hudo, kako sem se boril. Če bi bil starejši in bi razumel za kaj gre gotovo to ne bi bilo tako hudo, ampak takrat. Štiriletni otrok nad njim tri sestre ena za roke druga za noge in tretja cevke v nos. Kako me je bilo strah, kako so kričale, me tiščale in cevke grobo rile v nos. Najprej je bila ena sama sestra, najbrž je pričakovala, da ne bom težaven a sem jo premagal, drla se je. Ni ji uspelo, ni mogla cevi mi zatlačiti v nos. Odšla je, prepričan sem bil, da sem zmagal. A ni bilo tako pripeljala je še dve hudobni spaki.Še se spomnim soba, eno okno, vrata zaprta mama me je oddala, ni je bilo in tri tuje hudobne ženske. Lahko primerjam z doktorjem Mengelejem. tako kot so v taborišču ljudje vedeli še koliko sekund življenja imajo enako sem bil prepričan tudi sam, štiriletni fantek. Kakšne živali so to bile in ni bilo vojne.
To je samo en delček mojih izkušenj. Dogodkov je bilo več. Zločinci, s takim pristopom je to zloraba otrok!!! Zločinci!!!!
Zamenjuješ samostojnost in zmožnost premagovati frustracije. Jaz ne govorim o samostojnosti, ampak o sposobnosti premagovanja težkih situacij. Razumeš razliko? Če je ne, se spomni na to, kar sem napisala, ko bo tvoj otrok dobival psihosomatske bolezni, ker ni sposoben premagovati zanj težavnih situacij. Zavezovanje čevljev s tem nima veze.
Nadaljnji razgovori glede te tematike so brezpredmetni, ker pač še nisi izkusila posledic zavijanja v vato tvojega otroka. Ko boš, pa boš morda vzroke iskala drugje. Pri “nesramnih” sošolcih, pri grobih učiteljicah…, ki bodo vsi krivi, da je tvoj otrok preobčutljiv in nezmožen spopadanja z njimi. Verjemi, imam izkušnje, take in drugačne. Imam že odraslega otroka in tudi malo mlajše. Vem, kako je s tem. Ampak seveda ne želim prepričevati. Naj vsak doživi na lastni koži.
Zanimivo je samo to, da velikokrat starši nikakor ne vidite povezave med preobčutljivostjo vašega otroka, ki ga spravi iz tira skoraj vse (tudi najbolj nedolžen hec sošolcev) ter divjate na šolo za vsako stvar, ki vašega sončka prizadane, ter med tem, da ste od zgodnjega otroštva naprej otroka sistematično varovali pred vsako težavo in njemu neljubo situacijo. Tako pretirano varovanje, da le otrok ne bi občutil nobene stiske in želja po tem, da bi bil vedno in povsod samo vesel in zadovoljen, privede do preobčutljivih, mimozastih otrok. Torej razmislek za prihodnost zate, ker res sedaj o tem nima smisla govoriti, očitno ne razumeš.
JOj, ne budali, no.:)) A si še vedno štiriletnik ali si zrasel in zdaj razumeš, da je šlo za tvoje zdravje? Ali pa so te načrtno nalašč mučili? Določene stvari je pač treba narediti, ni pomoči. Tudi moja hči je morala na mizo, ko je bila stara leto in pol, ker si je prebila arkado in je rabila šivanje. Ja, štirje so jo držali in ona je tulila kot obsedena, saj enoletnik pač ne razume, kaj mu počnejo, čeprav sem ji skušala prej razložiti, kolikor se je dalo. Pokrili so jo s tistim zelenim platnom, samo odprtina pri enem očesu, najprej injekcija, in šivanje.Tulila je kot zmešana in se upirala, tudi jaz sem jokala, zato so me odslovili, vstopil je mož, in dokončali so sami. Zelo podobno kot pri tebi.
In zdaj tole primerjaš z zločinci? A ti pa svojega otroka ne boš peljal v bolnico, če bo to nujno za njegovo zdravje? Samo da ne bo trpel? Zloraba otrok? Zločinci? Živali? A ti si star 8 let ali kako? Kakšno bedasto otročje razmišljanje!
Veš Ula, naj ti povem, da bo tisti šok tvoji hčer še kako zaznamoval, oziroma je že.
Pa čeprav si ti na to mogoče že pozabila. Ja, ko je kaj narobe, potrebujemo pomoč, ne pa vsakršne (partizanske).
Ja, v bolnicah se marsikaj dogaja, in ker otrok ne zna povedati, pokasira.
Pa kaj misliš, včasih so preveč živahne otroke privezali ob posteljico, jih na silo hranili in precej grobo umivali. Imeli so preležanine, ker nepokretnih niso obračali.
Jah, so sestre imele slab dan, otrok pa je tako zlorabo nesel v življenje
In kaj, danes še ni prišel čas, da bi se o tem govorilo. Ja tudi v bolnicah se dogajajo zlorabe, ki se ne bi nikoli smele.
In, kaj bi ti konkretno naredil, ko bi tvoj otrok potreboval šivanje, ne bi bil pa še zadosti zrel, da bi to brez večjih težav sprejel? Prosim, razsvetli me.:) Aja, ga pač ne bi peljal na šivanje? Kot ga ne bi peljal k zobarju, če bi imel gnil zob, če tega ne bi hotel?:) Ja, današnje reševanje stvari, seveda.
Moja hčerka je zdaj stara 8 let in nima nobenega strahu pred obiskom zdravnika niti se ji kako drugače ne poznajo posledice “travm iz otroštva”. Zdaj, ali se zadeve ne spominja ali pa nanjo pač ni vplivala na tak način in jo je enostavno predelala, česar ti očitno še nisi sposoben.
Včasih so delali marsikaj, tudi marsikaj pozitivnega za otrokovo nadaljnje zdravje. Danes delajo marsikaj bolje kot takrat, marsikaj pa tudi slabše, ne boš verjel. Recimo meni se zdi veliko slabše kot otroka nekako prisiliti da pri zobozdravniku odpre usta in si pusti zob plombirati (pa ne mislim na prisilo v obliki pretepanja, ampak avtoritete, ko otrok enostavno mora popustiti, ko gre za njegovo zdravje, samo na tak način ga moraš vzgajati že zgodaj), to, da otroku, ki ga zob boli in ima že granulome (poznam primere), dovoliš da zob ne popravi, ker se zobozdravnika pač boji. Zame nedopustno. Zate očitno normalno in je vsakršna prisila nedopustna. Tudi prav.
Ne primerjaj nujno potrebnega šivanja odprte arkade z prisotnostjo staršev z nepotrebnim dušenjem otroka brez prisitnosti staršev!!! Majhen otrok zaupa samo staršem in bljižnim svojcem in če jih ima ob sebi ve da ga bodo varovali. Danes sem odrasel in se moram res trudit pred izpadi agresije. Ne pisat kozlarij, če tega niste doživeli na lastni koži. Pogovorite se s kakšnim psihologom, naj vam razloži kako to vpliva na vašega otroka in potem komentirajte naprej. Če niste doživeli se vsaj podučite. Le čevlje sodi naj kopitar.
Kot prvo: od kod tebi ideja, da nismo doživeli? Kot drugo, tudi jaz sem šla ven, ko je bilo res hudo in nisem mogla pomagati, ampak sem bila samo v napoto. In če so starši tam, pomagajo mu pa ne (kar otrok misli, ko vidi, da ga šivajo, mučijo, maltretirajo, starš pa celo pomaga tem ljudem), lahko tisti moment zgubi zaupanje vanj kot v starša. Pozneje, ko se zave, za kaj je šlo, ga seveda spet pridobi. Kot tretje: tvoji izpadi agresije imajo za opravit z marsičem drugim in ne s tistim, kar si kot triletnik doživel v bolnici tistih par dni. Razen če so te tam imeli zaprtega nekaj mesecev ali let in te sistematično mučili, nalašč nepotrebno dušili (a to so bili sadisti, ali kako?) in kako drugače mučili. SAMO V TEM PRIMERU BO TEŽKO ODRASLEMU ČLOVEKU PREDELATI TE ZADEVE. SAMO V TEM PRIMERU, ČE BI ŠLO ZA SISTEMATIČNO IN NAČRTNO MUČENJE OTROKA, KI NIMA NIČ OPRAVITI Z NJEGOVIM ZDRAVJEM IN NJEGOVO DOBROBITJO, JE MOŽNO, DA TEH ZADEV NE ZNAŠ IN NE ZMOREŠ PREDELATI. V vseh ostalih primerih bi odrasel človek moral biti zmožen dojeti, da so mu hoteli samo dobro in da je šlo za njegovo zdravje. Če tega ne zmoreš, šlo pa je zgolj za tvoje zdravje, si pač nezrel mulo, in boš to za vedno ostal.
A se ti ne zdi, da je dovolj?
Očitno te nekaj muči, da ne moreš nehati.
Kakšna travma iz otroštva morda??? Saj ni treba, da je povezana z bolnišnico. Morda je povezana s tem, da te nikoli ni nihče “slišal” in še vedno misliš, da se moraš do konca dokazati.
Prenehaj, ker se samo še ti nekaj peteliniš in hočeš dokazati vsem, da so samo tvoja razmišljanja in tvoja vzgoja edino pravilna! Zate in za tvojega otroka – tako je tudi prav!
Tuje ljudi in tuje otroke pa nikar ne poskušaj vzgajati po svoji podobi! Sprejmi tujo drugačnost in ti bo lažje v življenju. Morda te bo potem celo kdo slišal oz. poslušal!
Vstavljanje dveh cevk in vakuumsko črpanje očitno pomeni punktiranje sinusov. Zamašene sinuse je imela tudi moja hči. Takšen poseg so ji naredili pri kakšnih osmih letih ambulantno. Čeprav je dojemala malo težje kot vrstniki, sem jo na poseg pripravila, ji razložila, kaj jo čaka in bila tudi med posegom prisotna in tudi danes zaradi posega nima prav nobene travme. Še več, pravi, da se je splačalo, saj lažje diha.
Gotovo je bilo pri tebi to POTREBNO narediti, a očitno si prišel v bolnišnico nepripravljen. Ali zato, ker si bil premajhen (potem bi se težko spomnil), ali zato, ker ti nihče (predvsem starši) ni dovolj jasno razložil, da ti hočejo pomagati in ti ne škoditi. Fizična prisotnost mame ali očeta tu nima prav veliko za opraviti, saj lahko fizično prisoten preveč prestrašen roditelj povzroči samo dodatne zaplete. In, ne verjamem, da so ti poseg delali. ker so SADISTI, ampak zato, ker je bil potreben. Verjemi, da je tudi medicinskim sestram mnogo lažje, če pacient posluša navodila in sodeluje …
Pred leti mi je pripovedoval kolega, da so ga pri punkciji likvorja skoraj zadušili, tako sos e obesili na njega. Šele potem je dodal, da je nekajkrat trznil. MORALI so ga držati nepremično, da mu ne bi povzročili kakšnih poškodb živcev. Če bi sam bolj obvladal svoj strah, bi bilo tudi njihove sile manj. Vem iz lastnih izkušenj …
Poglej, če človek trdi, da so ga v bolnišnici pri treh letih načrtno mučili sadistični zdravniki in sestre in tega še danes ne more predelati, mu je treba povedati, da je nekaj z njegovim dojemanjem hudo narobe. Tukaj tuja drugačnost nima nobene veze. Ta človek govori o tem, da so bili zdravniki sadisti, on pa ima zaradi tega še danes hude težave. Če je to res, je zrelo za sodni pregon. Če pa ni res, pa je avtor zrel za dober posvet s psihiatrom. Tuja drugačnost gor ali dol. Gre za dejstva. In dejstvo je, da odrasel človek ni mogel predelati tega, da so v bolnišnici pač nekaj počeli z njim proti njegovi volji. Res, grdi grdi zdravniki in sestre.:))) Pri svojih letih bi to moral znati predelati, samo to pravim. Če ti meniš drugače, povej zakaj. Argumentiraj. Razen če si ti “zelo hudo je bilo”.:)
Nisem in res je bilo dovolj.
Umiri se.
Danes je tako lep oblačen dan. Ravno pravšnji za crkljanje v družinskem krogu.
Vrč čaja in vrečo medeksovih piškotov ter na kavč pod deko! Zraven se lahko veselimo, da smo zdravi in da nikomur ni treba v bolnico “na odraščanje in pridobivanje stresnih izkušenj” :))))))
Gremo!
Nisem in res je bilo dovolj.
Umiri se.
Danes je tako lep oblačen dan. Ravno pravšnji za crkljanje v družinskem krogu.
Vrč čaja in vrečo medeksovih piškotov ter na kavč pod deko! Zraven se lahko veselimo, da smo zdravi in da nikomur ni treba v bolnico “na odraščanje in pridobivanje stresnih izkušenj” :))))))
Gremo![/quote]
Oziroma ravno tako lahko napišeš, da nimaš nobenih argumentov in da ne znaš argumentirati.
Saj nismo pričakovali ničesar drugega kot monovske odgovore tipa “pojdi ven, umiri se, dol se daj itd.”, sori:)) Od ene sori res ne.
A se ti ne zdi, da je dovolj?
Očitno te nekaj muči, da ne moreš nehati.
Kakšna travma iz otroštva morda??? Saj ni treba, da je povezana z bolnišnico. Morda je povezana s tem, da te nikoli ni nihče “slišal” in še vedno misliš, da se moraš do konca dokazati.
Prenehaj, ker se samo še ti nekaj peteliniš in hočeš dokazati vsem, da so samo tvoja razmišljanja in tvoja vzgoja edino pravilna! Zate in za tvojega otroka – tako je tudi prav!
Tuje ljudi in tuje otroke pa nikar ne poskušaj vzgajati po svoji podobi! Sprejmi tujo drugačnost in ti bo lažje v življenju. Morda te bo potem celo kdo slišal oz. poslušal![/quote]
Daj, bejba, ti ohladi.
Takele butare, ki znate samo kvakati čez nekoga, ker je napisal, kar misli, ne znate pa nasprotovati njegovim načelom in njegovim razmišljanjem na nekem kolikor toliko doraslem nivoju, kjer naj bi šlo za izmenjavo mnenj Z ARGUMENTI, ste res pomilovanja vredne. Vse, kar zmore vaše lajnanje je, kako njen način ni edini pravi. No, naj te razsvetlim. V primeru tega reveža, ki še zdaj ne more preboleti, da so mu na silo punktirali sinuse, ker pač pri treh letih še ni zmogel sodelovati, je njeno razmišljanje popolnoma upravičeno in ja – EDINO PRAVILNO. Boš zmogla? Ali se boš razrepenčila še name? Seveda ne da bi sploh razložila, česa pri vsej zadevi ne razumeš in kaj ti pravzaprav ni jasno. Vse po spisku, najbrž.:)
a nam zaupaš tvoje razmišljanje v zvezi s tem tipom ki so ga po njegovih besedah v bolnici maltretirali in zdaj ima nepopravljive travme in zmerja zdravnike s hordo sadistov? Očitno se z njim strinjaš in so torej zdravniki in sestre krivi in ga ne bi smeli “maltretirati”? So tudi zate sadisti, zločinci, ki zlorabljajo otroke? Se torej strinjaš z njim? ali je preveč zate in ne moreš razložiti svojega mnenja, ker ga nimaš. Zato pa toliko raje napadaš tiste, ki ga imajo? tipično monovsko.