Kdo si je izmislil čustva :))
Poročila se je z enakim razlogom kot mi vsi, no večina, iz ljubezni, ker je takrat res tako bilo, kaj rata kasneje, pa ti je jasno, če si poročena ze dalj časa, šele čez kar nekaj let zakona, se pokaze realna slika tvojega zivljenja in nato je na obeh, bosta znala furat dalje in uzivat, al bosta to počela vsak na svoj nacin.No mal na hitr sem tole napisala, ampak resnica ni dalec od tega.
svetilnikk,
Čisto zmešana zaenkrat še nisem. Tukaj je velik ČE- bi bil ti moj mož- ni se za bati, ker bi že na poročno noč nekoga pokopavali. Ali tebe ali pa mene 🙂
Da ne prenesem moževega dotika, sem se mogoče malce napak izrazila. Mi pač ni več do seksa z njim, ker imam v glavi ljubimca. To do moža se mi je začelo dogajati odkar se odnos z ljubimcem krha. (vmes pa je bil tudi hud zakonski prepir, tudi to je mogoče razlog)
KIR,
bodi potolažen, ravno na dan ”obletnice” se je obletnica prekinila ;))
JAZ,
zakaj sem se poročila? Ker sem bila neumna 🙂 (malo heca)
Zato, ker sem mislila, da je to to. Zato, ker se mi tudi sanjalo ni kaj resnično pomeni nekoga ljubiti.
lp
Heep,
odgovor je pritrdilen.
Občutki do moža na začetku so bili čisto drugačni, kot občutki do ljubimca. zdi se mi, da je bila zaslepljena zaljubljenost, ter nekakšna nuja, da ”moram” biti vezana…
Bil mi je všeč njegov smisel za humor, videz, ugled, ki ga ima v zadevi s katero se oba ukvarjava, skratka- bilo je bolj v smislu ‘kaj sem videla na njem in ne kaj ob njem čutila’.
Sedaj ne razumem kaj VIDIM na ljubimcu(je precej starejši, zagotovo ni sex simbol npr. mojih kolegic, hehe) , čutim pa… uf… … se ne da povedat…
Mislim, da sem se v prvem primeru (mož) zaljubila v zunanjost osebe (že na prvi pogled), v drugem primeru (ljubimec) pa globoko v tisto, kar je V osebi.
In koliko časa že čutiš to, kar se ne da povedat. Ne, da ne bo pomote, hvala bogu, če je to to, kar misliš, da je. Upam samo to, da bo trajalo, zato sprašujem koliko časa to čutiš, da ne boš čez nekaj let ugotovila, da tudi to po tolikem času ni več, kar si mislila, da je. (Včasih preveč pričakujemo drug od drugega, zato smo tako hitro razočarani in razvajeni – moje mnenje).
No ne glede na vse skupaj, ti želim lepe trenutke in naj se zavlečejo v čim daljšo prihodnost:-)
Rubyfruit,
v določeni meri lahko ”ukazuješ” sam sebi kam z ”neprijetnimi” čustvi.
Sem si naredila ”čustveno blokado”, se prepričujem, da me ni vreden, verjamem da sem sposobna tako močno ljubiti tudi drugega človeka…
Pač, potlačenje. Je pa velik problem tega, da ob kopičenju potlačenih čustev enkrat pošteno ”eksplodira”…
trenutno imam blokado, v smislu, da se ne obremenjujem, normalno živim naprej, vseeno uživam v življenju brez njega, pridejo pa trenutki (ne rečem, so dokaj POGOSTI), ko mi je tako hudo, da bolečino komaj prenašam. Se mi zdi pa že bolje normalno živeti naprej, z občasnimi trenutki bolečih spominov, kot pa tpreti ves čas ali narediti POPOLNO blokado
hmmmm, kaki komentarji, halooooooooooo
jebačica jaz te čisto razumem…
in kaj je narobe, če nima trenutno želje po seksu z možem…ali se to še ni nikomur zgodilo, dajte no…ali pa niste toliko fer in si ne upate priznat…
in kaj je narobe, če se je zaljubila…je itak dovolj pametna, da ve, da slej ko prej vse mine..do takrat pa se naj predaja sanjarjenju…
sonček31, lep pozdrav!
Pri meni je že malce čudno, če nimam želje po sexu :):) Je hudo, če ti je kar naenkrat, kot strela z jasnega do seksa le z ENO in EDINO osebo.
Ne vem če bi temu rekla, da sem se ZALJUBILA. Zaljubiš se, po moji logiki, na prvi pogled, ali pa kmalu. Pri meni se je to zgodilo šele po nekem obdobju prijateljevanja.
Vse mine, to je res. Ampak kaj, ko mi je enako močno do njega, če ga vidim ali ne, če sva intimna ali ne, če se slišiva ali ne.
Moža imam rada, všeč mi je njegov videz in značaj, samo kaj, ko ne čutim niti polovico toliko do njega kot do ljubimca.
To pa, kar se mi dogaja odkar se je odnos skrhal ni normalno.
Kadar sva z možem kje, ki je bolj ali manj romantično :)), me ob misli na ljubimca oblijejo solze. Ne morem pomagati…
Izredno zanimivo se mi zdi, da me pri ljubimcu nič ne moti. Ženske smo po navadi bolj občutljive, tudi jaz. Pri ljubimcu pa me ne moti nič, karkoli t.i. ”gnusnega”. Ne moti me, če rigne, ne moti me če ”spusti golobčka”, nič nimam proti njegovem znoju na sebi, če brez roke pred usti zazeha/zakašlja :)), niti, če govori s polnimi usti…
Seveda to niso vrline, prav tako ima nekaj karakternih lastnosti, ki niso idealne, ampak jih sprejemam kot del njega;
njegove slabe lastnosti imam rada prav toliko kot njegove dobre!!!
pa LP
Nimam ravno dovolj časa, da bi vse prebrala, vendar če te prav razumem, z ljubimcem nimaš več stikov, z možem si jih pa trenutno ne želiš?
Zaljubljena pa do ušes in še čez?
In očitno se misliš pretvarjat pred možem še naprej, saj kot praviš imata z ljubimcem nerešljivo situacijo (uf, oba poročena, ja?). Moža imaš pa rada….
Kaj boš?
Verjetno nič. Jokala boš nekaj časa, a saj sama veš, da vse mine. In bo tudi ta zaljubljenost. Da bi ti pa rekla, da bi te ljubimčevo riganje motilo v roku nekaj mesecev ali vsaj let, mi pa verjetno ne bi verjela. Ali pa. Odvisno koliko let šteješ.
Počakaj, da te mine. Spremeniti nočeš ničesar, to je jasno. Doma, mislim.
Pa se mi vseeno zdi, da boš slej ko prej to morala. Ker samo rad imeti, bo najbrž premalo. Vsaj na doooolllllllllgiiiiii rok, menim.
Želim ti čim manj solzic, sploh ker se mi zdi, da znaš pogledat okrog sebe in videt tud lepe stvari v življenju.
lp
Živjo, Backa!
Bilo je tako, da sva bila z ljubimcem ogromno časa skupaj, sedaj pa se je njegova družina preselila v isti kraj, tako da nisva bila intimna že več kot en mesec. Dva dni nazaj sva se slišala-on poklical.
Ne vem, če bi rekla solzicam, prave solze. Nisem takšna, da bi se metala ob tla, ker ni tako kot želim v trenutni situaciji. Situacijo sem sprejela takšno kot je. Upanje pa ostaja.
Je pa bolečina enostavno prevelika, kot sem omenila ”romantično” situacijo, če se v tistem trenutku spomnim na ljubimca
hmmmm, po mojem je tole zaljubljenost…zaljubiš se na prvi pogled, lahko pa tudi kasneje…vsekakor pa bo slej ko prej minilo…
seveda ti bo nekaj časa hudo in boš zajokala že samo ob misli nanj…ampak tako je v življenju…prepusti se sanjarjenju in čim manj kompliciraj…
na koncu si boš zagotovo želela moža, saj je on tisti, ki je ob tebi…
seveda gre za zaljubljenost, zaljubiš se lahko tudi kasneje ko nekoga bolje spoznaš, to je tista prava zaljubjenost. Lahko, da si bila skoz zaljbljena, vendar si šele sedaj spoznala, da je to to, ko ne moreš več biti z ljubimcem. Sicer se tukaj sprašujem, zakaj pa se ne bi mogla več dobivati z ljubimcem, pa kaj pol če se je preselil v isti kraj kot ti. Se pa dajta dobiti kje drugje. Očitno tudi njemu ni vseeno, če te je poklical!
Z zaljubljenostjo je pa ponavadi tako, ali preraste v ljubezen ali pa enostavno je več ni!
Sicer imaš še moža do katerega res ni fer, da tvoja zaljubljenost kakorkoli vpliva na vajin odnos. Pomisli še na to, da mož te ljubi, je s tabo, če želiš si lahko v njegovem objemu. Ljubimec je pa tisti, ki ima ravno tako ženo in je z njo in kot je videti iz tvojega pisanja bo ostal z njo. Zaljubljena ali ne, še vedno se moraš zavedati, da je v varanju mož/žena prvi in ljubimec drugi, ker tudi ti si pri ljubimcu na drugem mestu.
Kdor se spušča v takšna razmerja se mora tega najprej zavedati, da si ti vedno druga in da je tudi on tvoj drugi. Seveda se včasih ta vrstni red zamenja, vendar mislim, da zelo poredko.
Pa tvoj ljubimec ve, da si zaljubljena v njega?
svetilnikk,
ali se samo delaš nedoraslega??
Ali ni logično, da se prdenje in riganje ne navezuje na seks??
ti kar sam kozlaj, očitno nisi še nikoli okusil kaj pomeni ljubiti. Pa saj ti prav zavidam! tudi meni je bilo čudovito, dokler sem bila s kakšnim moškim samo s tretjino čustev, ki jih premorem 😉
Jaz sem pač spoznala, da ljubiti pomeni to, da človeka sprejemaš takšnega kot je, pa če naredi, karkoli že ”sramotnega”, te to NE ODVRNE od njega!!!
Spoznala sem, da ljubiti pomeni biti ob osebi popolnoma sproščen, torej to, da se ne vdreš v zemljo od sramu ob kakšni nerodnosti. Ne ”izvajalec”, ne drug, ki je bil temu ”priča”.
sonček31,
kolikor se poznam, to niti najmanj ni podobno zaljubljenosti. saj sem bila zaljubljena že neštetokrat :))
Ni tudi obsedenost z osebo, ker sem tudi to že dala čez, hehe 😉
Moža ne mislim komentirati, ker se bova slej kot prej razšla, mislim, da ostajava skupaj le na podlagi dejavnosti, ki nama je skupna. Skupne prihodnosti nimava, vse je očitno le na ”papirju”. Tudi ves čas ne živiva skupaj, zato brez slabe vesti spoznavam nove ljudi in v njih iščem kakšnega potencialnega partnerja. Kakorkoli že, tudi ko me nekdo pritegne, nisem sposobna nič več kot le prijateljstvo. dokler ostaja upanje do ljubimca, sem najeb**** :))
Po eni strani bi mogoče najraje videla, da prekineva vse stike, se dogovoriva, da sva ZAKLJUČILA, da ga bom prebolela in našla koga drugega (se tudi razšla z možem).
svetilnikk, ti ko si tako pameten, ali znaš razložiti pojem ‘ljubiti’??
ali pa kdo drug? 🙂
Jaz sem si sama definirala, zanima me kako ‘ljubiti’ definirate ostali??
Definirati ljubezen? No, čeprav ni zraslo čisto na mojem zelniku, mislim da je to pravo in tako tudi čutim:
Ko osebo pogrešaš prvi trenutek ko je več ne vidiš ali ne slišiš, je to zagotovo ljubezen!
Mislim, da tudi ti tako čutiš in ti želim, da ne trpiš več in zadevo urediš na tvoje zadovoljstvo. Lepo se imej in ne jokaj več!