KDO SO JEZUITI?
Lahko bi jih imenovali “strici iz ozadja”, klerofašisti itd.
Iz kratega opisa knjige Jezuiti – skrivna vojska papeštva:
“Francoski novinar in publicist Edmond Paris povzema zgodovino političnega delovanja jezuitskega reda od ustanovitve v 16. stoletju do dveh svetovnih vojn v dvajsetem stoletju, zaradi katerega so si jezuiti prislužili naziv papeška skrivna vojska.
Jezuiti so bili vse od ustanovitve v 16. stoletju udarna pest papeštva. Kot najbolj zvesti in bojeviti vojščaki so branili absolutistično oblast papežev in zanje osvajali nova ozemlja. Podrejali so si posvetne vladarje in netili spore in spopade med posvetnimi državami, kadar in kakor je to koristilo papeški oblasti in rimski cerkvi. Bili so spovedniki in učitelji vladajočih slojev, kar pomeni, da so nadzorovali tudi njihovega duha. Pod geslom ‘Vse za večjo Božjo slavo’ so, kot trdi avtor Edmond Paris, odločilno prispevali tudi k vzponu evropskega fašizma in rasizma.
Knjiga Jezuiti povzema politično zgodovino jezuitskega reda vse od nastanka, podrobneje pa avtor raziskuje njihovo politično in ideološko delovanje v drugi polovici devetnajstega stoletja in v dvajsetem, ko so poskušali papeštvu ne glede na posledice povrniti posvetni vpliv, ki ga je izgubilo hkrati z izgubo papeške države. Avtor je prepričan, da so s tem neposredno prispevali k začetku prve in druge svetovne vojne..”
Iz Dnevnika o knjigi Jezuiti – skrivna vojska papeštva:
“Jezuiti že vse od ustanovitve reda v 16. stoletju veljajo za najzvestejšo in najučinkovitejšo skrivno vojsko rimskih papežev. Zanje so osvajali nova ozemlja in, kar je morda pomembnejše, osvajali so človeške duše, še posebej zavzeto duše vladarjev. Z geslom Vse za večjo božjo slavo so s križem in mečem v roki širili rimsko vero in papeško posvetno moč v Indijo, na Kitajsko, v latinskoameriške države. Vedno v dvojni vlogi so bili trdno zasidrani na evropskih dvorih – kot vladarjevi spovedniki in politični svetovalci hkrati. Nesporna zasluga jim gre pri razvoju javnega šolstva in znanosti, toda vedno le do meje, ko je znanost trčila ob katoliško dogmo.
Knjiga francoskega avtorja Edmonda Parisa Jezuiti je do Družbe Jezusove neprizanesljiva. Ko avtor povzema njihovo zgodovino od ustanovitelja Ignacija Lojolskega do sredine devetnajstega stoletja, nam daje nazorno vedeti, da jezuitov ob njihovem militantnem in pogosto prav osupljivo pragmatičnem delovanju vendarle ni navdihovala le večja božja slava, temveč predvsem večja slava rimskega papeža.
Zanjo so bili jezuiti, kot vidimo v drugem delu knjige, pripravljeni netiti vojne celo med samimi rimskokatoliškimi narodi. Edmond Paris dokazuje, da so imeli odločilno vlogo v razvoju evropskega antisemitizma, nato pa tudi pri vzponu fašizma in nacizma ter v pripravah na prvo in drugo svetovno vojno. Zelo zgovorna v Parisovi knjigi je izjava nekdanjega nemškega kanclerja von Papena, ki je bil eden najzaslužnejših za Hitlerjev vzpon, sicer pa med drugim tudi skrivni komornik papeža Pija XII.: “Nacizem je krščanski odziv na revolucionarnega duha leta 1789.”
Knjiga Jezuiti, ki je nedavno izšla tudi v slovenskem prevodu, podrobno obravnava delovanje marionetnih fašističnih režimov v Franciji, Belgiji, na Slovaškem in še posebej v ustaški NDH – režimov, ki so bili bolj ali manj neposredna izpostava Vatikana in so jih ves čas imeli na vajetih pomembni predstavniki Družbe Jezusove. Prav iz zadnjega dela knjige bomo v naslednjih tednih objavili nekaj odlomkov.”
Alberto Rivera, bivši jezuit….
http://www.youtube.com/watch?v=Gv25Yd-eSN8
(za dobre želodce in živce). :(:(:(
http://rationalwiki.org/wiki/Alberto_Rivera
Včasih mal skepse ne škodi ….
http://rationalwiki.org/wiki/Alberto_Rivera
Včasih mal skepse ne škodi ….[/quote]
Glede skepse se strinjam. A, če je le 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}res, je preveč. Težko, da bi bilo toliko dima brez ognja?
http://rationalwiki.org/wiki/Alberto_Rivera
Včasih mal skepse ne škodi ….[/quote]
Glede skepse se strinjam. A, če je le 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}res, je preveč. Težko, da bi bilo toliko dima brez ognja?[/quote]
Za dober denar se da narest dim tudi iz vode 
‘Rationalwiki’ velja za zelo kvaliteten vir o raznih ‘lažeh iz nič’ s katerimi vas farbajo …
Pojdi na začetno stran in mal poglej teme v tej “skeptični vikipediji”
Glede skepse se strinjam. A, če je le 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}res, je preveč. Težko, da bi bilo toliko dima brez ognja?[/quote]
Za dober denar se da narest dim tudi iz vode
‘Rationalwiki’ velja za zelo kvaliteten vir o raznih ‘lažeh iz nič’ s katerimi vas farbajo …
Pojdi na začetno stran in mal poglej teme v tej “skeptični vikipediji”[/quote]
Da mi pa to uspe obrnit v mojem mišljenju…., bi bla pa srečna, verjemi. Če tisti v “angelski službi” niso aktivni sostorilci peklenskega dogajanja na našem planetu? To bi blo zelo fajn. Se bom potrudla.
Jezuitski red, ki ga je leta 1534 ustanovil Ignacij Lojolski, ima kompleksno in tajno strukturo, ki ima pomemben vpliv na svetovno politiko, nekateri kritiki pa ga vidijo kot silo geopolitičnega vojskovanja.
Duhovne vaje reda, kot so opisane v Loyolovih Meditacijah, so bile namenjene razbitju človekovega občutka notranje suverenosti in osebne odgovornosti ter spodbujanju »brezpogonjne poslušnosti« hierarhiji. Kako? Z uporabo psihološkega pogojevanja, taktike, ki so jo pozneje sprejeli tudi drugi.
Jezuiti so bili v preteklosti vpleteni v različne polemike, vključno s subverzivnimi dejavnostmi, terorističnimi operacijami in protirevolucionarnimi prizadevanji, pri čemer so pomembne osebnosti, kot so Friedrich Schiller, Antoine Arnauld, markiz de Lafayette in Fjodor Dostojevski, opozarjale na nevarnosti reda.
Matthew Ehret piše serijo esejev o jezuitski perverziji krščanstva, ki sega skozi štiri stoletja nazaj, in o višjem oligarhistično-beneškem duhovništvu, ki oblikuje to močno sekto.
V prvem z naslovom » Papež je mrtev … toda škoda, ki jo je povzročil krščanstvu , živi naprej« razpravlja o Jorgeju Mariu Bergogliu (1936–2025), jezuitskem duhovniku, ki je leta 2013 prevzel ime papež Frančišek, in o škodi, ki jo je povzročil podobi krščanstva. Papež Frančišek, pojasnjuje Ehret, je krščanstvo spremenil v kanal za čaščenje Gaje, depopulacijo in zasužnjevanje, s čimer je spodkopal koncept človeštva, ustvarjenega po podobi Stvarnika. Žal bo škoda, ki jo je Bergoglio povzročil temu, kako svet dojema krščanstvo, verjetno živela še mnogo generacij.
V tretjem delu z naslovom » Pierre Teilhard de Chardin in gnostična perverzija krščanstva « Ehret razpravlja o Pierru Teilhardu de Chardinu (1881–1955), jezuitu, čigar poslanstvo je bilo uskladiti krščanstvo z darvinizmom. Chardin je bil vpleten v odkritje Piltdownskega človeka, za katerega se je kasneje izkazalo, da je bila prevara, sodeloval pa je tudi pri odkritju Pekinškega človeka, čigar posmrtni ostanki so skrivnostno izginili.
Chardinove teorije so vodile do nove oblike darvinističnega krščanstva, kjer je uvedel koncept »točke omega« in »noosfere« ter moralne spremembe nadomestil s »kvantitativno kompleksnostjo«, s čimer je učinkovito odpravil moralno presojo zlobnih dejanj. Pierre Teilhard de Chardin je verjel, da je zlo nujen del evolucije, ki vodi do končnega cilja točke omega, kjer bi človeštvo postalo transčloveška vrsta.
Podpiral je evgeniko in se zavzemal za razvoj »plemenite človeške oblike evgenike« za izboljšanje človeškega genskega sklada ter ni videl nobene težave z odpravo »življenjskih zavržkov«, da bi naredili pot močnejšim.
Chardinove ideje so se ujemale z idejami sira Juliana Huxleyja, vodilnega evgenika in ustanovitelja transhumanizma, in skupaj so spodbujali vizijo prihodnosti, v kateri se bo človeštvo združilo s stroji, da bi doseglo kolektivno zavest.
Slavni znanstvenik/duhovnik Antoine Arnauld (1612–1692) je zapisal: »Ali želite povzročati težave, izzvati revolucijo, povzročiti popolno propad svoje države? Pokličite jezuite … in zgradite veličastne kolidže za te vročeglave religiozne privržence; dovolite tem predrznim duhovnikom, da s svojim diktatorskim in dogmatičnim tonom odločajo o državnih zadevah.«
Zgodovinar Graham Lowry je v svojem delu » Kako je bil osvojen narod « (1987) zapisal, da so jezuitske operacije v Kanadi ustvarile kvazisintetične kulte, ki so mešali domorodna verovanja z Biblijo in jih uporabljali za izvajanje terorističnih operacij proti kolonistom:
Ameriška revolucija ni le zagotovila predaha od jezuitskih napadov na koloniste (ki so kot odgovor pogosto izzvali brutalne in nepravične povračilne ukrepe kot del širše strategije »deli in vladaj«), temveč je papež Klemen XIV. leta 1773 izdal papeško bulo, s katero je prisilil k razpustitvi te uporniške družbe. Le nekaj mesecev je bilo, preden je papež umrl zaradi zastrupitve.
Ameriški izumitelj in umetnik Samuel FB Morse je veliko tega razkril v svojem delu » Tuje zarote proti svoboščinam Združenih držav « iz leta 1835, v katerem je znanstvenik izjavil: „Preučimo delovanje te avstrijske družbe [Fundacije sv. Leopolda], saj trdo dela povsod okoli nas, da, tukaj v tej državi … S sedežem na Dunaju, pod neposrednim vodstvom in nadzorom Metternicha, … se že čuti v [ameriški] republiki. Njeni odposlanci so tukaj. In kdo so ti odposlanci? To so jezuiti. Ta družba ljudi je po več kot dvesto letih tiranije končno postala tako mogočna za svet, da je grozila s popolnim spodkopavanjem vsega družbenega reda, da jih je bil celo papež [Klemen XIV] prisiljen razpustiti [leta 1773]. Vendar pa niso bili zatirani petdeset let, preden je upadajoči vpliv papeštva in despotizma zahteval njihovo koristno delo, da bi se uprli luči demokratične svobode, in papež (Pij VII.) je hkrati z ustanovitvijo Svete alianse oživil jezuitski red v vsej njihovi moči. In ali je treba Američanom povedati, kaj so jezuiti? Če kdo kaj ne ve, naj se nemudoma seznani z njihovo zgodovino; ni treba odlašati.“ izgubljeni; njihovo delovanje je pred vami v vsakodnevnih dogodkih; so tajna družba, nekakšen prostozidarski red z dodatnimi značilnostmi odvratne gnusobe in tisočkrat bolj nevarni. Niso zgolj duhovniki ali duhovniki ene verske vere; so trgovci, odvetniki, uredniki in ljudje katerega koli poklica, ki nimajo (v tej državi) zunanjega znaka, po katerem bi jih prepoznali; prisotni so v vsej vaši družbi. Lahko prevzamejo kateri koli lik, angeli luči ali služabniki teme, da bi dosegli svoj edini veliki cilj, službo, za katero so poslani, ne glede na to, kakšna je ta služba.«
Tudi John Quincy Adams je razumel strupeno nevarnost jezuitov, ko je leta 1816 zapisal:
„Mar jih tukaj ne bomo imeli redno v rojih, v toliko preoblekah, kot si jih lahko privošči le kralj ciganov, oblečenih v slikarje, založnike, pisatelje in učitelje? Če je kdaj obstajala skupina ljudi, ki si je zaslužila večno prekletstvo na zemlji in v peklu, je to ta Loyolova družba.“
Celo ruski pisatelj Fjodor Dostojevski je opazil njihova zlobna dejanja, ko je izjavil: »Jezuiti … so preprosto rimska vojska za zemeljsko suverenost sveta v prihodnosti, z rimskim papežem za cesarja … to je njihov ideal … To je preprosto poželenje po moči, po umazanem zemeljskem dobičku, po prevladi – nekaj takega kot splošno tlačanstvo z njimi kot gospodarji – to je vse, za kar se zavzemajo. Morda niti v Boga ne verjamejo.«
Vodilni uradnik Hitlerjeve gnostične družbe Novi templjarji , Heinrich Himmler, je bil tudi privrženec jezuitske ustave, Walter Shellenberg (vodja nacistične varnostne službe ) pa je o njem dejal:
„SS je organiziral Heinrich Himmler po načelih jezuitskega reda. Pravila službe in duhovne vaje, ki jih je predpisal Ignacij Lojolski predstavljal je model, ki si ga je Heinrich Himmler skrbno prizadeval posnemati. Absolutna poslušnost je bila vrhovno pravilo; vsak ukaz je bilo treba izvršiti brez komentarja.«
