kefir
Ali je že katera od pridno in redno pila kerfir (kristalčki), z vodo, suhim sadjem in limono. Zanima me, kakšne so bile vaše reakcije, jaz ga pijem že 14 dni in se odlično počutiom. Zelo se mi čisti kožo (sem kot pubertetnica), lasišče, nimam več glavobolov. Bomo videli. Če bi katera želela kristalčke…. sem iz Štajerkse… pišite.
Znanka je imela na jetrih cisto veliko 4 cm. po 5 mesečnem rednem pitju kefirja ji je UZ pokazal cisto veliko samo 1.5 mm. Zdravnica ni mogla verjeti temu “čudežu”.
Takole zdaj pa grem počivat, jutri me čaka likanje, pa še malo pranja kuhanje kosila pa bo že spet večer.
LP Valci.

Oj,
moram reči, da me zadeva zanima… predvsem zaradi kože, ker sem pri mojih tridesetih še vedno kot najstnica, pa ne v dobrem smislu:)
mi zaradi kristalčkov lahko pišeš na moj mail?
hvala

Eva in Silvija pošiljam vama moj e-mail: valerija.j@volja.net.
LP Valci

Marta pozdravljena!
Seveda bomo mnenja izmenjale tudi na forumu. Gre za kristalčke in ne za te vrste kefir, o katerem govori Karel. To so kristalčki, ki se razmnožujejo, dodaš jih vodo, sladkor, limono in dva koščka suhega sadja. Vse to pustiš cca 24 ur, nato odsediš in tiso piješ čez dan, tekočine je 1,5 l. Moram reči, da meni ustreza.
LP Valci
Jaz sem ga tudi pila en čas, težko bi rekla, da je bilo kaj slabše ali boljše, ker mi tako nič ne manjka :-)))
Nehala sem zato, ker sem začela računati, koliko sladkorja popijem vsak dan za brez veze. Vsaj 4 žlice? Če sem preveč zmanjšala sladkor, se kefir ni dobro naredil. Hehe, raje imam kalorije iz čokolade. Glede na to, da dnevno veliko popijem in da mi je navadna voda najbolj všeč, ni bilo “sladkorne” računice.
Spraševala sem tudi, kaj se pravzaprav dogaja s tem sladkorjem, saj se nekako predela, prevre. Če prav vem, gre pri tem kefirju pravzaprav za alkoholno vrenje? Nikjer nisem dobila zanesljivega odgovora.
Znanec ga je tudi včasih pil, pravil je, da mu znižuje sladkor ?! Kakor koli, če prav vem, je k temu pripomogla tudi ukinitev sladkarij, tako da je težko presoditi. Če vam dobro dene, če ste prepričani v to, potem dobro dene že prepričanje. In koristno je tudi to, da se ljudje dejansko pripravijo do pitja…
LP Mimi
Silvija, žal vsi e-maili, ki ti jih pošiljam se vrnejo. Najverjetneje si napisala napačen e-mail. Potem pa mi ti pošlji na moj email: valerija.@volja.net.
Že čakam tvojo pošto.
LP Valci

Tole je nekaj informacij o kefirju z različnih forumov (tudi na temle je bilo v preteklosti že napisano marsikaj o njem – ISKALNIK)
_____________________________________________________
Kefir na vodi
Kefir je fermentirana pijača, ki jo ljudje s pridom uživajo že tisočletja. Izvira s Kavkaza, znanega po dolgo-živečih prebivalcih. Fermentiranje omogočajo posebne probiotične bakterije in kvasovke, ki so posebnost kefirja. Nobelov nagrajenec, prof. Ilija Ilič Mečnikov, in drugi raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke pri boleznih kot so: katar pljučnih poti, želodčni krči in rane, vnetja črevesja in prebavil, obolenja žolča in jeter, obolenja ledvic in mehurja, alergije pri novorojenčkih in druge alergije, kožni izpuščaji, ženske težave (deluje proti vnetjem), živčne bolezni, notranje rane, ateroskleroza, srčni infarkt, driska (fermentiran 48 ur), zaprtje (fermentiran 24 ur), anemija, levkemija (C.J. Saloff-Coste).
Za pripravo so potrebna zrnca kefirja, ki so bakterije in kvasovke v dehidrirani obliki. Dobite jih v specializiran trgovinah z živili. Lahko ga pripravimo z mlekom ali z vodo. Postopek priprave kefirja na vodi je naslednji. Potrebujemo:
– stekleno posodo – 2 l,
– cedilo ali filter iz papirja,
– 1-2 litra navadne pitne vode,
– 2 suhi figi (biološko pridelani),
– ½ limone (biološko pridelane),
– 4-5 žlic fermentov kefirja,
– 4-5 žlic sladkorja (bolje temnega).
–
Vse sestavine zmešajmo v posodi z vodo. Posodo pokrijemo, a ne neprodušno. Premešamo vsakih 12 ur. Pustimo fermentirati 24-72 ur, nato dobro otisnemo limono, odstranimo fige in precedimo v steklenico. Steklenico damo v hladilnik. Pri 4°C traja tudi do 10 dni.
Sušenje: Je čisto preprosto, poskusila sem z obojim, kristalčki in gobico. Kristalčke (gobico) sem dobro splaknila pod vodo in razgrnila na papirnato brisačo. Pisalo je, da se približno v 4-ih dneh posuši, meni se je sušilo dalj. No, če priznam, sem za kakšne 3 tedne kar pozabila na tisti krožnik na omari. Res pa je, da je prva dva dneva prostor nedefinirano dišal po kislem, jaz sem se delala francoza, kot da nič ne vem o tem, vendar gotovo je bil kefir. Kristalčki (gobica) so malo porumeneli in se prilepili na papir, no, nekako sem jih že dobila dol. To je vse. Spravila sem v papirnato vrečko kot semena. Menda drži pol leta. Mene spominja na suhi kvas, saj tam glivice tudi oživijo, ko dodaš vodo.
Mlečno gobico je prejemnik po pošti lepo oživil, sporoča, da že pije krasen kefir. Kristalčke sem jaz sama dala oživiti, pa zaenkrat še ne vem, kako bo.
Za zalogo se menda kefir lahko tudi zamrzne. Nisem poskusila, samo govorila z ljudmi, ki jim je uspelo oživiti odmrznjene gobice
Da, fermenti kefirja so kristali, ko jih po uporabi opereš, jih streseš nazaj v steklenico in delaš napitek za naslednji dan. Še nekaj sem pozabila, več kot daš sladkorja v napitek, bolj kristali rasejo. Jaz si sladkam zelo malo, npr. na 2 litra napitka dam samo eno veliko žlico sladkorja. Priprava napitka zgleda komplicirana, vendar je v bistvu zelo enostavno. To ti postane rutina. Jaz vsak večer pred spanjem naredim nov napitek za naslednji dan. Paziti je treba samo na to, da ne pride v stik s kovino. Kozarec imam steklen, cedilo pa plastično. Ko sem nekoč po pomoti postavila kristale, ki so bili še v cedilki, na umivalnik (rosfrei), so bili naslednji dan zanič. Aha, še nekaj. Na internetu sem našla tudi navodilo, kako se kristali posušijo. Tako da imam zdaj tudi nekaj posušenih, če bo rabila katera iz drugih krajev Slovenije, ji lahko pošljem.
Aha, še nekaj sem se spomnila. To še nisem napisala. Če imate probleme s prebavo (zaprtost) se napitek pripravlja na 24 ur, za normalno prebavo pa lahko stoji 48 ur. Potem ga je treba precediti.
Jaz pijem kefirjev napitek že cca 6 let. Popijem ga 1l do 1,5 l na dan. Imela sem problem z zaprtostjo kar pa je s pitjem tega izginilo, moja prebava je sedaj ok. Priprava napitka se sliši zakomplicirano, vendar pa s časoma res postane rutina. Dona zanimivo, da jaz uporabljam kovinsko cedilo in mešam z navadno žlico in zrnca lepo živijo in se razmnožujejo??? Res pa da v navodilin piše, da naj se uporablja plastičen ali lesen pribor.
Kako ohraniti kristalčke, če si dalj časa odsoten?
Kefir za v vodo daš v kozarec, naliješ vodo in sladkaš. Vse skupaj daš v hladilnik. 10 dni in še kakšnega čez bo brez problema zdržalo. Hladno upočasni proces, sladkor je menda hrana. Podobno se naredi z mlečnim kefirjem, le da ga daš v mleko.
Drugače je možno oboje posušiti.
Mlečni kefir
jaz uporabljam alpsko mleko. V 3dl mleka dam za en oreh veliko gobico. Pijem pa 24h kefir, ki mi je zelo dober in ravno prav kisel. Žal pa ga sproti porabim tako, da ne vem kakšen je če ga spraviš. Mi pa začne smrdeti če je gobica v mleku več kot 2 dni.
Če ga ne boš pogosto rabila, daj gobico za en dan v 0,5 dl mleka in ga shrani v hladilniku. ( ena je napisala, da jo je gobica tako počakala že en teden) To mleko potem zavrži, gobico na hitro samo slahni in daj v sveže mleko.
In kefir se v hladilniku dolgo obdrži v vodi.
Še moje izkušnje… Mlečni kefir sem delala že z vsemi vrstami mleka, kar obstajajo, tako da je vse možno. Nazadnje sem izbrala alpsko mleko 1.6, meni odgovarja, vsak pa naj zase poskusi. Po vsem tem sicer lahko povem, da je kisanje kefirja odvisno še od nečesa drugega, mogoče temperatura, vlažnost, luna… kaj vem. Sedaj kefir delam natanko iz enakega mleka (včasih počaka celo isti tetrapak), v isti skodelici na isti polici, praktično enako dolgo (od ene večerje do druge), pa kefir ni enak, kakšen dan se niti zgosti ne, kakšen dan je gost kot puding. Večinoma pa je ravno prav.
Edino to sem definitivno ugotovila, da je razlika, če operem gobico ali ne – če jo operem, zagotovo traja 2 dni, da se naredi.
Za lešnik do oreh veliko gobico dajem v skodelico z okrog 3 dl mleka. Ko sem delala še 1 liter, vem, da sem dala enako veliko gobico.
Gobico v malo mleka lahko mirno daš v hladilnik, enkrat na teden zamenjaš mleko, pa je. Znanka mi je pripovedovala, da je gobico zamrznila in je odmrzjena delala naprej. Slišala sem tudi, da jo je možno pusušiti, to moramo še poskusiiti.
Skratka, zelo podobno kot Cvetačka. Tudi jaz kefir pijem/jem s kosmiči zato, ker mi je dober (zaenkrat hvalabogu za dobro zdravje), ker ni treba kupovati jogurtov in ker mi ga včasih uspe namesto jogurta podtakniti tudi drugim v biskvit, v mafine, v kakšno zmešano sadno pecivo, v kakšno omako.
Imam pa še eno vprašanje glede kefirja. Pri mlečni gobici so me učili, da moram paziti, da mi kakšen košček ne pade v kuhinjski odtok, ker se lahko prilepi kje v sifonu ali kjerkoli že in tam začne rasti. No, to ni problem paziti, spada že v splošno skrb za kuhinjski odtok. Vendar sedaj, ko imam tudi vodne kefirjeve kristalčke, ko so tako majhni in še prozorni, pa res ne morem priseči, da kašnega kdaj ne odplaknem. Ali sem upravičeno zaskrbljena, je kdo že imel težave z odtokom v hiši (v bloku vem, da več “požre”)? Kako delate s tem?
Jaz sem pred časom pripravljala pijačo iz že omenjenih kristalčkov (perlice ali “kefir”). Tašča, ki mi jih je dala, je rekla, da ona sicer pozna kefir kot nekaj povsem drugega, vendar sva ga vseeno pripravljali in nekaj časa vsi skupaj tudi pili. Jaz sem že takoj opazila, da sem po njem rahlo omotična. Kasneje sem v zdravstveni enciklopediji prebrala, da kefir vsebuje tudi alkohol, in da je pravi kefir dejansko takšen, kot se ga je spomnila moja tašča (bakterije, ki se razmnožujejo v mleku – Pokowc). Prijatelj je malo pobrskal po internetu in našel (pojma nimam kje) nekaj tudi o teh kristalčkih. Gre menda za sintetične silikonske kristale (upam, da me spomin ne vara), ki se razmnožujejo oz. rastejo v pogojih, kakršne je opisal Jaman. Jaz sem ga nehala pripravljati, ker mi zaradi alkohola ni odgovarjal, moža pa je po njem peklo v želodcu. Poleg tega pa sem bila kar malo jezna na tistega, ki je v navodila napisal, da gre za kefir, ki so ga pili na Kavkazu in so ga dajali celo dojenčkom kot nadomestek za materino mleko (očitno je uporabil kar razlago pozitivnih učinkov, ki pripada pravemu kefirju). Halo! Po “kefirju” iz kristalov po moje samo spijo, ker so cel dan “zadeti”.
Takšna je bila moja izkušnja glede “kefirja”. Je pa res, da bi rada dobila pravi kefir, če ga kdo ima, pa čeprav tudi ta vsebuje alkohol.
Tud jz sem delala nekaj časa kefir, ko pa sem šla na morje sem vse skupaj opustila. Tašča ga pije vsak dan že skoraj eno leto in pravi, da ji zelo dobro deluje na prebavo. Tu vam prilagam uporabo in sama navodila, ki sem jih dobila ob “kristalčkih”.
A se tisti mlečni kefir dela morda z neko gobico, ki se kupi tudi v lekarni in jo potem daš v mleko in potem rata kefir?
UPORABA KEFIRJA
Živčne bolezni 1 liter na dan
Notranji ulkus (čir): 1 liter na dan (čir se pozdravi v dveh mesecih)
Astma, bronhialni katar: 1 liter na dan (astma se zdravi dalj časa)
Skleroza: 1 liter na dan (ureja tudi pritisk in telesno težo)
Anemija in levkemija: 1 liter na dan (v hujših primerih 2 litra na dan)
Bolezni žolčnega mehurja: 1 liter na dan (pozdravi se po 2 do 6 mesecih)
Alergije, mozolji, ekcemi: ½ litra na dan (obolele predele kože lahko s kefirjem tudi masirate. Koža se pozdravi po 2 od 4 tednih)
Bolezni ledvic in mehurja: 1 liter na dan
Pomaga tudi pri bolečinah v želodcu, pri boleznih notranjih organov, zdravi tudi akutne vnetje jeter.
Kefir pijemo redno vsak dan. Močnejši učinek ima, če ga ne uživamo skupaj s hrano. Pri težjih in dalj časa trajajočih boleznih pijemo ½ litra zjutraj, opoldne in zvečer. Kefir, ki zori 24 ur (1 dan), čisti in pomaga pri težkem zaprtju. Pijemo vsak večer najmanj 4 tedne. Po dveh do treh dneh zorenja pa pomaga osebam, ki so nagnjene k diareji, predvsem pa učinkovito preprečuje nastanke različnih bolezni.
KEFIR JE ODLIČNA PIJAČA, KI POMAGA OZDRAVETI IN NAM PODALJŠUJE ŽIVLJENJE.
KEFIR KOT PIJAČA
Kefir so poznali že prvi prebivalci Kavkaza. Otroci so ga pili namesto vode. Srednja starost teh prebivalcev je okoli 110 let. Kavkaz je ednino področje na svetu kjer prebivalstvo dosega tako visoko starost.
Profesor Menehin, ki je dobršen del svojega življenja posvetil študiju učinkovitosti kefirja pravi, da ti prebivalci niso poznali tuberkuloze, raka, motenj notranjih organov, bolezni želodca, itd. V Nemčiji je dr. Irašek (še pred II. svetovno vojno) potrdil čudovite uspehe pri uživanju kefirja. S kefirjem je zdravil: dihalne poti, katar, želodčne krče, kronična vnetja, vnetja jeter, bolezni v trebuhu, bolezni žolča, bolezni mehurja, izpuščaje med nosečnostjo, kronična zaprtja ter pri rekonvalescenci po težjih boleznih. Za dojenčke je uporaben tudi kot nadomestilo za materino mleko.
NAVODILO ZA PRIPRAVO
-2 l steklena posoda s pokrovom (2 l kozarec za vlaganje)
-6 žlic glivic kefirja
-4-6 žlic sladkorja
-1-2 suhi figi (odvisno od velikosti) ali suhe slive (razpolovimo)
-1 srednja velika limona (dobro jo operemo in razpolovimo)
-6 rozin
Glivice kefija stresite v gosto sito, jih dobro preplaknete z mrzlo tekočo vodo in jih stresite v 2 litrsko posodo (kozarec). Prilijte vode, da bo segala do vrha posode, dodajte sladkor, fige in limono in dobro premešajte. Kefir lahko zori največ 3 dni. Vsakih 24 ur vsebino dobro premešajte. Ko kefir dozori (po 2 do 3 dneh), stisnite vanj namočeno limono, odstranite fige in vsebino precedite v posodo za pitje. Glivice kefirja stresite v gosto cedilo in ponovite zgoraj opisani postopek. Po vsakem zorenju se količina glivic poveča za približno dve žlici. Uporabite vse glivice, dokler ne dobite 6 žlic viška, ki jih podarite. Odvečne, neuporabljene glivice kefirja lahko nekaj dni ohranite v sladki vodi. Kefirja ne mečite proč, ker se težko dobi in je dragocen.
samo tole sem pozabila dodati:
– kerfir za zdravljenje oz. mazanje pustimo
v hladilniku vsaj 48 ur
– medtem, ko lahko kefir pijemo že po 24 urah
POSUŠENA KEFIRNA ZRNA
KEFIRNA ZRNA DOBRO SPEREŠ Z MRZLO VODO IN JIH PRECEDIŠ. POTEM JIH NA RAHLO OSUŠIŠ Z PAPIRNATO BRISAČO ALI KRPO, JIH SHRANIŠ MED DVE PAPIRNI BRISAČI ALI TANKI KRPI IZ BLAGA IN POSTAVIŠ NA TOPLO, DOBRO ZRAČENO MESTO PRI SOBNI TEMPERATURI. ZRNA SE SKRČIJO NA 1/2 VELIKOSTI IN SO PODOBNA SLADKORNIM KRISTALOM. SUŠIJO SE 1-3 DNI. V DOBRO ZAPRTI POSODI ZDŽIJO V HLADILNIKU DO 6
MESECEV. DA JIH PONOVNO AKTIVIRAŠ JIH PRELIJEŠ, NAREDIŠ NAPITEK KOT PONAVADI LE DA GA DAŠ V ZAPRTO POSODO IN PUSTIŠ 5-7 DNI.
___________________________________________________________
KOMBUŠA
KOMBUŠA – DRAGOCENI DAR NARAVE
Ko je predsednik ZDA Reagan zbolel za rakom, so mu Japonci poslali kombušo, da bi se z njo zdravil, tako so bili prepričani o njeni zdravilnosti. Čaj kombuše pijejo od Rusije tja do Kitajske že več stoletij.
Kaj pravi medicina o njej?
Vsekakor je kombuša dragocen pripomoček pri zdravljenju z zdravili iz apoteke. Z njo se izboljša stanje ne le bolnikov, ampak tudi za zdrave ljudi preizkušeno sredstvo, da se obvarujejo bolezni in ne izgube vitalnosti oz.čilosti tja v visoko starost.
Kombuša je nekaj živega. Podobno kot človek, tudi ona potrebuje veliko svežega zraka. V zakajenih prostorih kmalu odmre. V zdravem okolju pa raste, se razvija in množi in sicer ne po trosih, ampak po nekakem brstenju. Ko zraste, tvori nekak žoličast skelet, ki je zelo žilav in predstavlja sožitje raznih bakterij in droži raznih vrst. Različne analize še niso dokončno razjasnile njene biološke sestave. Eni pripisujejo njeno učinkovitost raznim vitaminom in fermentom, ki jih čaj v veliki meri vsebuje. Ugodno učinkuje njena glukoronska in mlečna kislina. Ta raztaplja, ker se veže z odpadnim materialom in tujki v organizmu, nastalimi s presnovo v telesu. Druge njene sestavine pa tudi pospešujejo zdravljenje veznega tkiva in hrustančevine. Tako kombuša čisti telo, odstranjuje iz njega žlindro, po drugi strani pa očitno poživlja ves sistem žlez. Tako je, če ne splošno sredstvo za zdravje, vendar zanesljiv pripomoček, ki učinkovito spremlja zdravljenje najrazličnejših bolezni od protina, revme, zamaščenosti, pa tja do raka.
Posebno pri zdravljenju raka predstavlja kombuša med zdravilnimi sredstvi tisto, ki ga doslej še niso dovolj spoznali in priznali. Pomembno je to, da nima nobenih stranskih učinkov, ker dobesedno biološko t.j. za življenje koristno deluje.
Že pred časom so ugotovili, da zdrave celice izžarevajo neko biofotonsko sevanje. Isto sevanje so opazili tudi pri zdravilnih zeliščih in nekaterih gobah. Pokazalo se je, da pitje kombušinega čaja lajša tegobe in hitro vodi k izboljšanju zdravstvenega stanja. Biofotonsko sevanje kombuše deluje na škodljive snovi v telesu, na žlindro in celo na tumorje. Ta vpliv se opaža v krvi rakastih bolnikov.
Preiskave so pokazale, kako je kombuša važna za naše celotno zdravstveno področje. Z njo se uspešno zdravi organizem, ki ga je poškodovala radioaktivnost. To se je pokazalo po Černobilski nesreči. Tedaj so bili zdravi organizmi dodatno obremenjeni. Pitje kombuše pa je pri teh ljudeh povzročilo nepričakovano in naglo izboljšanje stanja, ki se je dalo tudi izmeriti.
V Nemčiji mnogi zdravniki in zeliščarji uporabljajo kombušo s presenetljivimi uspehi. So na stališču, da v organizmu rakavega bolnika mikroorganizmi vrše rušilno delo, zlasti v krvnih eritrocitih. Snovi čajne gobe pa zavirajo razvoj nižjega mikroba endobianata, ker mu odvzemajo snovi, iz katerih se hrani. Ta virus, imenovan tudi Sifonosphora polymorpha, ostane brez podlage, iz katere črpa snovi za svoj obstoj in razvoj. Ker je kombuša brsteča goba, so jo po načelu »goba proti gobi« poslali v boj proti endobianatu, ki je tudi neka goba nižjega razreda. Številni uspehi izhajajo prav iz tega posega zdravnika dr.Sklenarja. Njegovo zdravljenje vključuje tako predstopnje raka, kot tudi poznejše stopnje rakave bolezni. Tako je čajna goba bistveno udeležena pri zdravljenju raka. Zdravstvo jo čedalje bolj ceni. Uporabljajo pa jo tudi zdravi ljudje kot osvežilno pijačo z visoko biološko vrednostjo.
______________________________________________________
KOMBUŠA – ČAJNA GOBA
Nekaj let po prvi svetovni vojni je neka Japonka obiskala kraj Kargosk v Rusiji. Tam je srečala veliko zdravih ljudi, ki so bili po 100 in več let stari. Neki 130 let star možakar se je poročil z 88 let staro žensko. Oba sta bila še tako čila, da sta bila sposobna za pravo zakonsko življenje. Japonko je to zabavalo, pa tudi zanimala jo je ta nad 800 let stara žena, ki je imela komaj kakšno gubo na obrazu. Odkrila je, da tam v vsaki hiši v vasi, stari in mladi, vsak dan popijejo približno po 0,3litra čaja kombuše. V Kargosku sta rak in visoki krvni pritisk neznani stvari. Da bi Japonka znala ta čaj sama narediti in gojiti, je dobila gobo in navodila, kako naj z njo ravna. Vzela jo je s seboj na Japonsko in jo pričela gojiti. Povabila je svoje znance in prijatelje, naj pridejo k njej piti čaj. Razširila je gobo in naročila prijateljem, da jo dajo naprej.
Kombuša je postala predmet radijskih in TV oddaj. Nad milijon Japoncev pije sedaj ta čaj. Sčasoma je prišla kombuša na Tajvan, v Hongkong, pozneje pa v mnoge dežele širom sveta. Prijatelji si jo poklanjajo v znak ljubezni in spoštovanja.
Kombuša je zdravilen čaj. Zdi se kot nekako čudežno sredstvo za vse vrste raznih bolezni. Znanstveniki so jo preiskovali in odkrili, da vsebuje tri temeljne snovi, brez katerih telo ne more obstajati.
Je kombuša zdravilo proti raku?
Znanstveniki bodo na to mogli odgovoriti šele v prihodnosti po temeljnih analizah in preizkusih.
Zaenkrat pa o svojih spoznanjih in dognanjih poroča dr. Pan Pen.
Ta čaj:
· nedvomno podaljšuje življenje
· lajša leta mene
· je zdravilen zoper norice in pasovec
· vrača vid, ki je oslabel
· zdravi poteče se noge
· lajša bolečine v sklepih
· zdravi bule, čire in tvore
· zdravi sivo mreno in srčni infarkt
· izboljšuje apetit
· zmanjšuje debelušnost
· ustavlja drisko
· zmanjšuje žolčne kamne in odpravlja motnje v žolču
· preprečuje slabosti na potovanju, v avionu in avtu
· preprečuje raka
· krepi mišice beder in meč
· ohranja spolno potenco
· zdravi zaprtje
· krepi ledvice
· zdravi poapnenje žil in sladkorno
· zdravi hemeroide
· zdravi nespečnost
· zdravi artritis
__________________________________________________
POZNATE KOMBUŠO ?
Kombuša ali čajna goba se imenuje tudi: burmanska, indijska, japonska ali španska goba. Ta imena pričajo, kako je razširjena. Narodi daljnega vzhoda jo poznajo že več tisoč let. Uporabljali so jo baje že egiptovski faraoni.
Drobnogled pokaže pri kombuši cele kolonije gobic iz družine spizomicet. Slika je podobna gosti tkanini iz valjastih vlaken. Med njimi so druge drobne gobice iz družine sakaromicet. Po mnenju mnogih gre za gobo Polyporus officialis, ki vsebuje agaricin. Profesor Oliver pravi, da proizvaja ta goba teomicin, ki krepi nadledvične žleze in izboljšuje v njih obtok krvi ter pospešuje izločanje hormona kortizona. Verjetno vsebuje penicilin vitamin B in zlasti C. Prf.Oliver je predlagal, da bi to gobo uvrstili v mednarodno farmakopejo (lekarniško knjigo).
Kombuša pa pravzaprav ni goba, ampak čvrsta mrena ali klobuk na čaju, svetlosivkaste barve, pa tudi rjavkaste od lipovega čaja. Goba jemlje iz čaja rastlinske snovi, vanj pa izloča zdravilne sestavine. Kombuša se goji na ruskem čaju, pa tudi na čaju borovničevega listja, kamiličnega cvetja, leskovega in robidovega listja, šipkovih jagod. Vsakem od teh čajev je dobro priliti nekaj ruskega čaja. Za kombušin čaj pa niso primerna aromatična zelišča kot malina, žajbelj in druga.
Čajne zeli poparimo oziroma vsujemo v vodo, ki je začela vreti. Ne kuhamo, ampak odstavimo in pokrijemo za kakšnih 10 minut. Nato precedimo in osladimo. Na liter čaja se da tri do štiri žlice sladkorja. Čaj se pripravi v dobro emajlirani posodi in se meša z nekovinsko žlico. Kovina kombuši škodi. Za gojitev kombuše je najbolj primeren 4-literski kozarec za vlaganje zaradi široke odprtine in velike površine. Goba se da na mlačen čaj. Kozarec pokrijemo s tilom ali gazo zoper prah in mušice. Goba potrebuje zrak za svoj razvoj. Stoji naj v prostoru, ki ima 15 – 20 stopinj toplote.
Čaj dozori v približno šestih dneh, odvisno od tega, koliko je goba velika in koliko je prostor okoli nje topel. Najbolj je čaj okusen peti dan. Takrat dobi prijeten kiselkast, rezek okus in vonj po kislem. Čaj odlijemo v steklenico, ta se zamaši in postavi v temen, hladen prostor.
Gobo damo na krožnik, pomijemo kozarec, poberemo z gobe morebitne gnilobne in plesnobne nitke in kosmiče. Gobo splahnemo v mlačni vodi. Pri tem se je ne sme stiskati ali tlačiti. Nato pripravimo nov čaj, ga ohladimo, prej seveda osladimo, prilijemo vedno za dva prsta starega čaja in damo gobo nazaj v kozarec. Med menstruacijo se ni dobro dotikati gobe, ker to slabo vpliva nanjo. Po takšnem predevanju goba večkrat rada zatava po tekočini oziroma čaju in pade na dno.
Kaj tedaj?
Dodaj še žlico sladkorja. Če goba po 24 urah sama ne splava na vrh, ji moramo pomagati, sicer se v tekočini na dnu zaduši. Najbolj ji pomagamo, če jo podložimo s križem iz obeljenih za mezinec debelih bezgovih paličic. Čez nekaj dni lahko ta svojevrstni splav odstranimo. Ni pa nujno. Če se pojavi na dnu kozarca v čaju nekakšna gošča, damo gobo na krožnik, precedimo ves čaj skozi krpo, pomijemo kozarec in damo gobo nazaj na čaj. Lahko ga še malo osladimo. Včasih plini dvignejo gobo na sredini. Potlačimo jo nazaj v tekočino. Če to ne pomaga, se goba mirno razreže oziroma izreže na sredini in naredi nekakšen oddušnik za pline. Goba se tam kmalu zaraste.
Pitje kombušinega čaja dobro vpliva na celotno zdravstveno stanje. Zmanjšuje krvni pritisk, izboljšuje krvni obtok ter kakovost krvi, zato pomaga pri gnojnih tvorih, ranah in trdovratnih ekcemih. Tudi čisti in osvežuje kožo. Zato velja kot kozmetično sredstvo. Preprečuje in zadržuje poapnenje žil. Zadržuje nezdravo debeljenje in ohranja oziroma vrača vitko linijo. Izvrstno gasi žejo in zmanjšuje željo po vinu in pivu, kar je važno za alkoholike. Uspešno zdravi naduho in malarijo. Izboljšuje tek in ureja prebavo. Ugodno deluje pri črevesnih in
______________________________________________________
Še o KEFIRJU
Navodila, ki sem jih jaz podedovala: nalivati strogo v stekleni kozarec,
pustiti na sobni temperaturi, za noht velika gobica skisa tudi liter mleka,
ko preveč zraste, jo je potrebno zmanjšati. Lahko se uporablja vse vrste
mleka (tudi alpsko, ki se drugače ne skisa),
lahko se daje v hladnilnik (vendar je proces zelo upočasnjen). In še
opozorilo: pazi, da ti kakšen košček gobice ne pade v kuhinjski lijak. Stvar
je nagnjena k temu, da se prilepi nekam na steno ali v sifon, nato pa potiho
raste, dokler nimaš vse zamašeno. Ko gobica preveč zraste, se jo enostavno odreže in podari naprej ali vrže v smeti.
Moje izkušnje: od začetka sva skupaj z mamo nalivali v steklen kozarec od
kumaric, kar cel liter, skisano sva si razdelili. Postavila sem kar v omaro
med moko, sladkor, posodo, samo toliko, da se ne praši.
Poskusila sem vse vrste mleka. Navadno iz tetrapaka je odvisno od
proizvajalca, tudi pri istem proizvajalcu od dneva do dneva. Včasih se skisa
v enem dnevu, včasih v dveh. Včasih se mleko sesiri na vrhu, spodaj nastane
tretjina čiste vode. Ko sem to prvič videla, sem vse vrgla stran. Mama mi je
kasneje povedala, da je ona preprosto z žlico vse skupaj zmešala in da sem
takšen ‘zmešan’ kefir nevede že pila. Včasih se tako lepo skisa, da je kot
navadno poletno kislo mleko. Kisala sem tudi nehomogenizirano mleko, pa se
vse maščobe v kepicah naberejo na vrhu in vsaj zgleda zelo nagravžno. Doslej
se mi najbolje kisa prav alpsko mleko, odločila sem se, da bom uporabljala
samo še alpsko 1,6 mleko.
Zaradi različnih urnikov in potreb sedaj z mamo kisava vsaka zase. Jaz sem
začela uporabljati kar navaden steklen 2 ali 3 dcl velik kozarec. Noter dam
majhno gobico, za pol nohta. Skisa se namreč v vsakem primeru. Pri tako
majhnih količinah ne vidim razlike večja/manjša gobica, več/manj mleka. Pri
desetih litrih bi gotovo bila razlika? Kefir pijem zvečer, vendar ne vsak
dan. Včasih se ne skisa, včasih pozabim, včasih zvečer jem kaj drugega,
včasih – čisto potiho – narejen kefir zlijem v lijak. Grozno, vendar se ga
ne bi rada naveličala. Zato pa raje kisam samo 2-3 dcl. Če ga kdaj pozabim
in se kisa dva, tri, štiri (?) dni, ga poskusim. Ponavadi je malo grenek in
ga – miže – zlijem v lijak. Včasih ga zlijem čez skuto in dodam še kakšne
kosmiče. Včasih kar v kefir dodam kakšno zmečkano sadje, orehe, kosmiče
ipd., potem je to večerja.
Odprt/zaprt kozarec? Ne vidim razlike. Tisti kozarec za vlaganje na začetku
sva z mamo včasih pokrile s tistim pokrovom z navojem, včasih ne. Danes
navadnega kozarca ne pokrivam.
Je kefir dober ali ne? Navadno kislo mleko je meni kljub vsemu boljše.
Posebej, če imaš v mislih skledico tistega čvrstega kislega mleka, ki je kot
puding, tako da ga z žlico režeš. Pri kefirju se mi je to sicer tudi že
naredilo, vendar zelo redko. Verjetno je odvisno tudi od tega, koliko ur
stoji. Jaz ga pogledam, ko se spomnim, včasih je to 18 ur, včasih 24, pa 30
ali 100. Ponavadi ga zmešam – še posebej, če iščem gobico. Gobica se včasih
lepo postavi na vrh, da jo z žličko samo zajameš (jaz jo potem malo operem
pod tekočo mlačno vodo, dam v nov čist kozarec in čez nalijem novo mleko,
lahko je hladno iz hladilnika), včasih pa se skrije bogvekam. V tem primeru
tako dolgo brodim po kozarcu ali prelivam sem in tja, da jo dobim. Kefir je
seveda čisto ‘zmešan’.
Za čas dopusta, odsotnosti ali če preprosto želiš malo premora, je gobico možno “skladiščiti” v hladilniku. Jaz jo dam v manjši stekleni kozarec, čez nalijem malo mleka in pustim v hladilniku. Tako mi je stvar preživela tudi med 10-dnevnim dopustom. Na koncu je tisto mleko sicer zelo skisano in grenko, tako da je za vstran, vendar gobico samo opereš in čez naliješ novo mleko.
Glede okusa sem bila jaz od začetka tudi malo razočarana. Potem sem videla,
da je včasih boljši, včasih slabši. Če je bil prav voden ali tak, da mi ni
šlo, sem ga kar obrnila v lijak. Včasih pa je res prav dober, kot bi pila
navadno kislo mleko. No, moram povedati, da imam kislo mleko zelo rada, zato
moja ocena izhaja iz tega. Če pa dam v kefir še kakšno sadje, med ali
kosmiče, druge stvari tako prevladajo, da ne okusim več razlike proti temu,
ali to mešanico naredim na osnovi navadnega jogurta, kislega mleka ali
kefirja.
Slučajno sem našla eno spletno stran, pa sem se spomnila, da si spraševala o
prednostih kefirja.
“Vse, kar ste kdaj koli želeli vedeti o kefirju” – se nahaja na strani
KEFIR – jogurt 21. stoletja – Naša žena, letnik 1996, številka 7
Ob zgornjem naslovu se bo verjetno marsikdo vprašal, ali je primerjava med kefiijem in jogurtom sploh mogoča, saj razen tega, da sta “zakisana” mlečna napitka, nimata veliko skupnega.
Avtorji znanstvene razprave z enakim naslovom so prepričani, da ta (naslov) odlično ponazarja razvojno pot znanstvenih stališč in sodobno znanstveno opredelitev glede zdravstvenih in bioloških vrednosti posameznih živil, ki jih uvrščamo med kisle oziroma fermentirane mlečne napitke. To so: jogurt, kislo mleko, biokis, acidofilus, bifidus, kefir. Na trgu so tudi pod drugimi komercialnimi nazivi.
Zaradi terminološke zmešnjave se v nekaterih poljudnih, zlasti ameriških člankih govori o jogurtu, o jogurtu z dodatkom različnih bakterij ter o jogurtu, ki ga pridobivajo s pomočjo kefirnih zrn. Pri nas že vemo, da se “ˇjogurtu”, ki ga pridobivajo iz kefirnih zrn, reče kefir.
Dejansko obstajajo trije osnovni načini priprave mlečnokislinskih proizvodov:
· naravno kisanje mleka, ki ga zlasti v poletnem času sprožijo v zraku in v mleku prisotni mikroorganizmi;
· inducirano vrenje mleka pri industrijski proizvodnji kislega mleka in jogurta, ki ga sprožijo različne kulture (streptococus lactis, lactobacillus bulgaricus in njim sorodne vrste mlečnokislinskih bakterij);
· fermentacija mleka, ki jo sprožijo živa kefirna zrna
Naravno kisanje mleka je v navadi pri domači proizvodnji zlasti na jugu Balkana. Znanstveniki so celo kulturo, ki so jo izolirali iz bolgarskega domačega kislega mleka, poimenovali Lactobacillus bulgaricus. Mimogrede, ko govorimo o “kulturi”, imamo v mislih mikroorganizme določene vrste, ki so se namnožili v hranljivem okolju, v našem primeru mleku. To “bolgarsko kulturo” so pred približno sto leti začeli uporabljati v industrijski proizvodnji kislega mleka oziroma jogurta (jogurt je beseda turškega izvora).
Mleko kot živilo visoke prehranske vrednosti in prijetnega okusa je bilo cenjeno, celo nenadomestljivo pri prehrani, zlasti belega človeka. Prebavila belega človeka so v odnosu na prebavila črnega človeka veliko bolj prilagojena za prebavljanje mleka živalskega izvora. Prebavila rumene rase pa so skoraj nesposobna prebavljati mlečni sladkor – galaktozo. Pitje kravjega ali drugega mleka živalskega izvora bi bilo lahko usodno za Japonca ali Kitajca. Tudi pri belem človeku se črevesna mikroflora z leti spreminja in s tem sposobnost prebavljanja mleka in mlečnih izdelkov. Zato so “mlekarji” začeli jogurtom dodajati različne mikroorganizme.
Tako so nastali novi mlečni izdelki, ki jih po svetu in pri nas prodajajo pod različnimi komercialnimi imeni ali pa jih preprosto poimenujejo po bakteriji, s katero je izdelek primarno obogaten – acidofilno mleko po bakteriji Lactobacillus acidophilus; bifidus po Bifidobacteriji itd.
Lactobacillus acidophilus je doma v črevesju dojenčkov in drugih mladih sesalcev, dokler le-ti sesajo materino mleko. Te bakterije izolirajo iz njihovih iztrebkov. Njihova posebnost je prav v tem, da so v črevesju doma in ko jih zaužijemo, se te bakterije našem črevesju vrnejo v okolje, ki so ga bile od nekdaj vajene.
Žal pa se količina in z njo tudi učinkovitost bakterij, dodanih jogurtu ali kislemu mleku, dokaj hitro znižuje; bolj sveži kot so ti napitki, bolje zaležejo.
Dober – boljši – kefir
Najbolj pestra je paleta mlečnokislinskih, človeku koristnih mikroorganizmov v kefirju, fermentiranem mlečnokislinskem napitku. V njem je nekaj deset različnih vrst bakterij in kvasovk, ki žive v medsebojnem sožitju in proizvajajo številne encime, antioksidante, vitamine, antitumorne substance, vrsto protiteles, biološke stimulanse, razne “mikro-hormone” in druge metabolite ter spreminjajo mleko v bistveno boljšo hrano, kot je mleko samo. Še več! Zaužiti kefir pomaga pri prebavi in presnovi mleka mlečnih izdelkov ter drugih jedi. Odpušča nam prehranske napake in pregrehe, tolaži težave in celo zdravi.
Skrivnostna živa kefirjeva kultura dobesedno dela čudeže. Japonski znanstveniki intenzivno raziskujejo to protislovje kefirja in mleka oziroma neverjetno spremembo težko prebavljivega mlečnega sladkorja, beljakovin in maščob v posebne probiotične oblike.
Kefir, čeprav izdelan na bazi kravjega mleka ali mleka drugih živali, ima številne lastnosti živil restlinskega izvora in je vedno bolj priljubljen med vegetarijanci in ljubitelji presne hrane.
Kefir je doma pod kavkaškimi hribi in je tradicionalni napitek kavkaških ljudstev, slovijo po svoji vitalnosti in dolgem življenju.
Skrivnost visoke biološke vrednosti in blagodejnega učinka kefirja na presnovo celotnega organizma, s poudarkom na procesu staranja, je še dokaj neraziskana.
Nekateri znanstveniki verjamejo, da je to povezano z antioksidanti, ki preprečujejo bolezni staranja. Poenostavljeno povedano, antioksidanti varujejo celico pred škodljivimi oblikami kisika (toksične oblike in prosti radikali kisika), ki s svojo agresivno oksidacijsko močjo uničujejo tkivo in v verižni kemični reakciji uničujejo zdrave celice.
Razlaga o učinkovitem delovanju kefirja na procese staranja in zatiranje civilizacijskih bolezni nasploh zgolj zaradi delovanja antioksidantov, je vsekakor enostranska.
Najbrž imajo prav tisti, ki trdijo, da kefir vsebuje veliko najrazličnejših varovalnih snovi, kakršne najdemo predvsem v tako imenovanih varovalnih živilih (sadju, zelenjavi, žitnih kalčkih, črnem kruhu, ribah, zlasti plavih morskih ribah) in rdečem vinu. Po mnenju svetovno znanih strokovnjakov za prehrano, tudi našega priznanega nutricionista prof. dr. Dražigosta Pokorna, imajo večje količine varovalnih snovi v živilih aktivno vlogo pri zatiranju civilizacijskih bolezni.
Kefir – življenjski eliksir
Delovanje živih mikroorganizmov v kefirju in tvorjenje varovalnih snovi v njem so odvisni od vitalnosti kefirjeve kulture in tehnološko proizvodnega postopka. Prvi slovenski kefir Krepko je zaradi svojih probiotičnih lastnosti, značilnega osvežujočega okusa in žametne kislosti deležen številnih pohval doma in v tujini. Izdelujejo ga po izvirnem, naravnem postopku na podlagi žive keflrjeve kulture, brez dodajanja stimulansov ali konzervansov.
Zdravilni učinki kefirja so že splošno znani:
– učinki na maščobe in sladkor v krvi
– učinki na prebavni trakt (kislino, zgago, težo v želodcu, zaprtje in driske, trebušno slinavko, črevesno mikrofloro)
– razstrupljanje organizma
– izboljšan odziv organizma na zdravila in blažitev stranskih učinkov močnih zdravil
– antimikrobni efekti in preprečevanje okužb
– antioksidativne lastnosti, ki zavirajo procese staranja in skleroze
– učinki na reproduktivne funkcije (hormoni, spolnost, plodnost)
– zvišanje imunske sposobnosti
– antitumorne substance in lastnosti
– vitamini in minerali (vsebnost, topnost, oz absorpcija v telo)
– olajšan vnos kalcija pri starejših ljudeh
– zmanjšanje nevarnih, zaužitih nitratov
– izboljšanje prebavljivosti in presnove sladkorja, beljakovin in maščob
– primernost za različne dietne prehrane (tudi shujševalno, ker nasiti in ne redi in pokuri” sladkorje in maščobe)
– zmanjšuje zamaščenost kože, lepša ten in pomaga proti celulitu in mozoljavosti
– varovalni učinek na doječe matere – preprečuje, da bi jih dojenje preveč izčrpalo
– varovalni učinek na dojenčke pred infekcijskimi in alergijskimi reakcijami
– primeren dodatek in dopolnilo prehrani dojenčkov ali kot nadomestek za materino mleko posebno pri otrocih, ki so alergični na laktozo
– uporaba v kulinariki.
Tudi suha žemlja je lahko slasten sendvič, če jo poplaknete s kefirjem!
Keflr lahko uporabite za pripravo solatnih prelivov, poletnih hladnih juh, osvežujočih brezalkoholnih in alkoholnih napitkov (vsebuje naraven CO2, ki se nabira pod pokrovčkom in nepoučene spravlja v dvom o njegovi kakovosti), sadnih frapejev in sladoledov; različni žganci in kosmiči, preliti s kefirjem in dodatnimi začimbami ali dišavnicami, se spremenijo v slasten, zdrav obrok; kefir je odlična kvaša za sočne zrezke, pečenke in divjačino; s kefirjem lahko izboljšamo različne prelive in omake tudi s kefir je odličen preliv za nadevano papriko, mrežno pečenko, mesno rulado, rulado polnjeno pecivo iz listnatega testa itd.;
Kefir – čudež narave ali darilo bogov?
Znanstveniki si ne zastavljajo takšnih vprašanj. Pod Kavkazom, v pradomovini kefirja ljudje verjamejo, da je kefirne gobice njihovim prednikom nekoč podaril prerok Mohamed, da bi dolgo živeli in imeli veliko potomcev.
Znanstveniki seveda ne verjamejo legendam, radi bi se dokopali do znaristvene resnice, vendar kaj dlje od domneve, da so “prerokova zrna” (tudi tako rečejo kefirnim gobicam) nastala zgolj po naključju, ko se je v poletni pripeki kislo mleko veselo zibalo v ovčji koži, obešeni na drevesu pred hišo.
Kavkaška ljudstva verjamejo in so hvaležna Mohamedu za dolgo življenje in številne potomce. Veliko jih je, ki v svojem dolgem življenju niso niti videli zdravnika.
Kefir, naš slovenski
Od jeseni lanskega leta proizvaja ta čudoviti napitek tudi slovenska mlekama Krepko na Notranjskem, v Lazah pri Logatcu. Dobimo ga povsod po Sloveniji v trgovinah z živili.
Matja Boštar dipl. inž. žiivilske tehnologije
Hvala, hvala, hvala za te informacije o kefirju, z veseljem sem jih prebrala in mislim, da jih bom zagotovo še enkrat.
Me pa zanima nekaj drugega, kaj misliš, da je narobe z mojimi kristalčki, ne razmnožujejo se tako kot bi se morali. Vsakič bi jih moralo biti za de žlici več, pa jih ni. Mogoče je krivo cedilo je preveč redko. Bi bilo morda bolj, da bi jih precedila skozi gazo.
Hvala in še enkrat hvala za inforamcije.
Aha pa še tole, kako pa si kaj s pitejm kombuše?
LP Valci

Tudi moji niso nič hitro rasli, trajalo je mesec dni, da se je poznalo za tisti 2 žlici. Vzroka nisem odkrila, saj sem prej nehala z vsem skupaj, kristalčke posušila, nazadnje pa izgubila.
Mislila pa sem si dvoje:
– da so “prizadeti” po tistem, ko so bili posušeni, dobila sem jih namreč po pošti, posušene
– da sem dajala premalo sladkorja, saj sem hotela “prišparati” na kaloričnosti pijače (na 2 litra sem dajala 4 nezvrhane žlice).
LP Mimi

Valci,
S pitjem Kombuše nima osebnih izkušenj, nekateri pa jo zelo hvalijo.
Kar se tiče kefirjevih zrnc in razmnoževanja: dejansko je treba paziti, da je dovolj sladkorja, in suhih fig, to je namreč hrana za kefirjeve gobice. Ko poteka vrenje, se ustvari tudi nekaj malega % alkohola, vendar (za odraslo osebo, ki ni alkoholik) je večja korist od tveganja.
Tudi sama imam izkušnje s posušenimi zrni – te dejansko rabijo nekaj več časa, da se razmnožijo v začetni fazi.
Če se samo počasi razmnožujejo, ni nič narobe. Narobe bi bilo, če bi začela propadati (voda se zasluzi) v tem primeru vse skupaj zavrzi.
Hramba v hladilniku – v čisti vodi (v majhnem steklenem pokritem kozarčku s toliko čiste vode, da so zrna prekrita) se ohranijo kar dolgo – brez skrbi med dopustom naprimer kakšne teden ni problema, ko se vrneš, spet začneš z običajnim postopkom, temeljito opereš zrna jih daš v čisto posodo z vsem ostalim.


Zdravo. Sem bolj nov v vodnem kefirju.Pred kratkim sem kupil hidrirana zrna vodnega kefirja. Prve tri dni sem počakal, da sem videl da je začelo delovati ( pojavljanje mehurčkov).Imel sem pokrito z tetra planico.Po treh dneh sem dodal rezino limone in ingverja, ter pokril s pokrovom.Sedaj bom dva dni fermentiral.Po dveh dneh bom precedil in opral zrna kefirja, ter začel z naslednjo rundo.Mi lahko prosim opišete, če delam prav ali kaj počnem narobe.Če imate kakšen res dober recept, se priporočam. Sem čisto nov v tem ampak obožujem vodni kefir.Moj mail:
nejko.m@gmail.com