meni se zdijo gobelini tko zelo kicasti, pa npr kaksni klovni iz porcelana.Kaj pa je za vas kic?

Očitno ne ceniš ročnega dela, ker če bi vedela, koliko truda je vloženega v en gobelin, ne bi tega napisala.

Tisti palčki na vrtu, še večji kič pa plastični okraski na policah v dnevni ali pa joj, najhujše- plastične rože.

Klovni iz porcelana so sigurno kičasti. Dodajam še natisnjene slike, take, ki jih kupiš z okvirjem. Gobelin… kaj pa vem, cenim ga zaradi ur in ur dela, všeč mi pa ni.

Bacilka.

Punce, premislite kaj pišete!

Gobelini, da so kičasti??? Jaz sem jih, ko sem hodila v srednjo šolo sem jih naredila veliko, tako, da jih imam zdaj v stanovanju v skoraj vsakem prostoru in to zelo velike in sem PONOSNA na njih, da mi krasijo stene.

Ne veste koliko časa je potrebno v šivanje gobelina vložiti …………. ah, pa kaj bi to, glavno, da ste ve lahko ves čas na netu …………. saj, če bi ga same naredile, bi znale to ceniti, tko pa ………………….

Kaj pa je kičasto, pa bi se dalo na dolgo pisati – samo to gobelini sigurno niso.

Jaz bi rekla enako. Gobelin cenim kot ročno delo, ker vem, koliko dela je vloženega, vše mi pa ni niti slučajno. Včasih sem recimo zelo rada kvačkala. Vse izdelke sem razdala, ker mi pač niso všeč. Pa to ne pomeni, da ročnega dela ne cenim.
Za moj okus so višek kiča vrtni palčki, plastične rože mi načelno res niso všeč , se pa dobijo že precej naravne na pogled. Sicer pa pravijo, da se o okusih ne razpravlja.

Tudi jaz sem v mladih letih delala gobeline. Ker pa so malo iz mode (nikakor pa ne kičasti), mi ne visijo več po vseh sobah, ampak sem jih obesila v spalnico oziroma nad klavir. Mislim pa, da vse kar je ročnega dela, ni kičasto, kvečjemu je včasih bolj, včasih pa manj moderno. Med drugim sem včasih še veliko vozljala (se še katera spomni teh obešank?), pa tapiserije za čez celo steno sem delala, štrikala, štikala, pa še kaj bi se našlo. Mejdun, sem bila pridna!

poglej DZ- vem , da je potrebno veliko dela za gobelin, a ob tem uzivas kajne? cenim delo, a preprosto so mi kicasti- cenim tudi, ko nekdo dolge ure izdeluje plasticne roze, ampak se vedno mi niso vsec- pač se tukaj pogovarjamo kaj je nekomu kic in kaj ne- ne poskusaj pa spreminjati mnenja ostalih, ki jim to se vseeno ni vsec!(pa ne pozabi, vsako delo pa cenim)-upam, da si dojela, kaj zelim povedat:-)

Definitivno vrtni palčki…

Aja, nisem povedala, kaj se meni zdi kič – kič so mi izdelki iz plastike (pa naj bodo rože, palčki, ali karkoli drugega)

zame so kičaste zavese iz plastike, sneguljčica in palčki na vrtu, gobelini(zal tudi meni), podlozena ramena pri jaknah(že iz mode), pa kakšni plastični prti.

kič je zame preveč nakinčena ženska, preveč načičkana

Gobelini, katere je vezla še moja stara mama so danes vredni veliko, veliko denarja. Še posebej Groharjevi in Gasparijevi motivi. So prava umetniška dela, so tudi zelo kakovostno uokvirjena in lepa na pogled.

Meni osebno je kič vse, kar je povezano z Disneyem. To je ORTO KIČ!

.-.!

Hecna odpre temo, napiše svoje mišljenje in vas vpraša za mnenje. Mi pridno odgovarjamo… ampak vedno se pa najde ena, k vstane z levo nogo.

Bacilka.

Potem pa sem edina ki so ji palčki všeč in če ne bi bili dragi bi si že davno kakšnega omislila :)))

Kaj pa mi je kičasto? Pravzaprav sploh nevem kaj mi je zares kičasto, včasih so mi bile kičaste kakšne šljokice na majicah, danes pa je to baje moderno (???).

Tudi jaz sem vezla gobeline in ko jih danes pogledam, se mi zdijo kičasti.

Zato jih z veseljem podarim nekomu, ki mu je to všeč.

Ne zdijo se mi kičasti kvačkani prtički in vse v tem stilu, še posebno, če paše skupaj. Res je, da kvačkani ali klekljani prtički ne pašejo na vsako pohištvo in v vsako stanovanje.

Tudi vozlanke in obešanke za rože sem delala. Dve enaki obešanki imam še vedno v kuhinji. Izdelala sem jih iz čisto tanke bele najlonske vrvi in kombinirala s perlicami razdrte ogrlice. Tako da je izdelek daleč od kiča – je preveč filigranski.

Nasprotno se meni zdijo kičasti vrtovi, ki so našarjeni z vsemi mogočimi rastlinami (npr. pri moji mami – in to sem ji tudi povedla). Najlepši se mi zdi vrt, ki je urejen minimalistično, z veliko lepo pokošene trave.

Seveda brez palčkov :))))))

Poleg tega se mi zdijo kičaste pretirano okrašene ženske in tudi moški. Saj je lepo, da je človek urejen – toda v mejah normale in z okusom.
kar malo zavijem z očmi, ko srečam kakšno žensko (in velikokrat tudi dekle), z nenaravno barvo las, po možnosti napudrana centimeter na debelo, našminkana s kričečo šminko, premočnim make-upom, oblečena v nemogoča moderna ali nemoderna oblačila, nadišavljena tako močno, da se še jaz navzamem vonja …. Grozljivka!!!!
In pernekateri moški so isti..

Nataša

Nič nisem vstala z levo nogo, samo kar tako pa spet ne morete čez določene stvari.

Vrtni palčki, pa cel kup navlake, ki jo ponujajo po katalogih…

Aja, pa še tista riba za na vrata, ki so jo prodajali nekaj let nazaj in tista ura s ptičjim oglašanjem.Brrrrr…

Piki Miki, oglašam se samo zato, da ne boš preveč osamljena v temle klepetu. Jaz tudi nisem nič alergična na vrtne palčke. Seveda ga nimam, zato ne vem, iz česa so narejeni (iz kamna in pobarvani ali iz kakšne dobre imitacije kamna?) K meni na vrt sicer res ne paše, ker živim na deleži, ampak v mestnih vrtovih se mi pa zdijo prav posrečeni.

Piki Miki in Lejla!

Še ena za vajin klub ljubiteljev velikih vrtnih palčkov – pa čeprav so za mnoge kič.

Še sedaj se spomnim, da sem bila kot desetletnica s sorodnico na nekem sejmu in mi je bilo škoda zapraviti denar za srečko. Dobitki so bili prav omenjeni vrtni palčki. Še danes mi je žal, da srečke nisem kupila, saj sem skoraj prepričana, da bi enega palčka zadela… Ah, žalostni spomin :-)))

No, ima pa sedaj moja mama krasnega vrtnega palčka pred hišo in vedno, ko jo obiščem, se spomnim na tiste nesrečne srečke. V našem stanovanju pa žal za take velike palčke ni prostora.

Lep pozdrav.

Vidka

A veste, kaj je kič? Božično drevo ali Novoletna jelka, kakor jo pač kdo imenuje. Od tod tudi izvira beseda kič: najprej so smrečice okinčali, potem se je beseda prijela za vsako okraševanje, danes pa – kot je razvidno tudi iz tega čveka – pomeni že skoraj žaljivko. Pa bomo pri nas kljub temu krasili in načičkali smrečico. Tudi “Coca-cola možiček – Božiček” je kič na kvadrat, pa se ga vendarle razveselimo, če nam le kaj “prinese”. Pa noč čarovnic, pa Valentinovi srčki, pa … no, vse tisto, po čemer vleče malo na sladkorno, je kič. Ampak ko si nekje osamljen in pomisliš na ta kič, na gobelin, ki ga je izvezla mama, ti je pa tako toplo pri srcu … Za vse reči je čas in prostor na tem svetu, tudi za kič.

Saj ne gre za to koliko truda je vloženo vanj. Gre za to ali ti je taka stvar všeč ali ne, seveda pa tudi od opreme v stanovanju. Sem mnenja da tudi slučajno gobelini ne pašejo povsod-v modernem stanovanju že ne.
Meni pač ni včeč in ga ne bom gledala na steni pa če je še toliko truda v njem. Zame je kičast.

Tistim ki pa je to všeč, naj jih gledajo na stenah in cenijo svoj trud (ali trud kogarkoli).

Lahko govoriš o tem kaj ti ni všeč, to pa ni isto kot kič!
Poglej si definicijo kiča najprej. Lp.

Hej!

Sama imam razcisceno.

Zanima me, kako kaj vas odnos ” Otrok in estetska vzgoja”.

Kako reagirate, ko je malcku tak palcek vsec in bi ga imel doma?

V soli sem se veliko ukvarjala s tem. Otrokom sem nevsiljivo zelela privzgojiti odnos do umetnosti,ilustracij nasih priznanih ilustratorjev, lepega, ne kicastega, do narodnega blaga, do lesa, kamna…

Sem jim seveda vedno pustila lasten izbor materiala, barv… za izdelovanje cestitk. Spomnim se snezakov, narejenih z vrvico bele sukane volne in dodatkov. No, najlepsi gumbi so bili taki blesceci in pisker bi najraje izrezali iz zlatega lista kolaza:)))

In verjemite, ko smo stali pred izlozbo trgovine, niso lesene rocno izdelane igrace sploh pritegnile njihove pozornosti ( meni pa so tako vsec). Plastika, pozlate, blescice…to je takoooo lepo!

Vcasih sem se pocutila prav trapasto.

Isto sem dozivljala pri vnuku. Ima pa danes izrazit cut za estetski izdelek, bodisi zunaj ali v ambientu.

Mislim, da gre otrok skozi dolocene faze in kic ga v neki fazi zelo privlaci. Poznam oceta slikarja, ki je dozivel skoraj sok, ko hcerka ni zelela vec slikati z njim ( projekt slikanja na velika platna skupaj s hcerko), ker je zelela slikati kicaste princeske in druge junake iz WD risank.

Poznam tudi mamico, ki ne dovoli nobene rahlo po kicu disece igracke.
Stiriletnica pa kar hlepi po tem.

Z rastjo in zgledom odraslih se oblikuje tudi njihov okus.

Tema me je potegnila v razmisljanje.

Lep dan Babi