Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Kitajski zid ….

Kitajski zid ….

Moji prijatelji gmajnarji, jutro je, pokonci
bo treba, škoda je zamuditi rojstvo tako
lepega dne, kot je tole, nedeljsko jutro,
ko sonce vpija mokro rosno trato in jo suši,
kot suši ljuba oseba solze na licih tisti, ki
v joku pušča bolečini na prostost ……….

To jutro sem prebrala misel Rudija Kerševana, ki me je pritegnila k branju zaradi besede “Kitajski zid …”
———-
Kitajski zid je simbol človeške omejenosti. Gradimo ga v sebi, v glavah s svojim mišljenjem, misleč, da smo močnejši in varni, dejansko pa smo šibki in premagljivi, ker smo ujeti in omejeni.
———–

Morda je v tej misli res zajeto veliko omejenosti človeka, ki se je ogradil s kitajskim zidom. Morda pravim, kajti doslej se je v vsakem zidu še vedno pokazala sčasom mala razpoka, mala luknjica, skozi katero je …… bilo moč uiti vsaj kdaj pa kdaj, vsaj pokukati na drugo stran, vsaj zaznati svetlobo z druge strani … če že ne drugače, poslati tja na drugo stran svoje misli in kot se vse zgrajeno zna tudi podirati, tako se lahko podre tudi del ograde, v katero smo ujeti. Del ograde, ki nam kdaj pa kdaj dovoli zadihati, stopiti čeznjo, četudi se potem vrnemo, a stopiti čeznjo, se sprehoditi po neznamem terenu in ….. se vrniti nazaj za ogrado, nazaj za naš kitajski zid, biti spet tam, kjer smo, a z določenimi novimi spoznanji, novimi videnji, lahko tudi s tihim iskanjem razpok v tem zidu ………

Prijatelji, dobro jutro vam želim, še enkrat in …….če si želite sonca, če si želite pogovora z vetrom, če želite poslušati glas, ki vam nekaj pripoveduje, stopite ven, na plano, stopite pred vrata, globoko vdihnite in …….. z zaprtimi očmi pošljite misli tja, kjer si v tem hipu želite biti. In …… v tistem hipu bo nekaj vas resnično tam….

Mariči --------------------------------------------------------------- Danes sem kradla čas. Ne počutim se krive. Srečna sem, ker to še znam. (po R.Kerševanu)

Jeeeee Mariči , kar čez zid , pa nikol več nazaj …. gremo ,
jaz že grem . Najprej za zid na en pir,potem pa čezenj in
naprej …. kukar ; si me spomnila na tisto lepo
otroško pesmico razposajenosti pobeglega pobalinčka :
…prebudil se je rano sosedov potepin,
poljubil je še maamo in mahnil jo je v svet …

Življenje je daleč in globoko in blizu in visoko in prav
povsod je lahko tako presneto lepo .

Uživaj
in gmajna vsa bo s tabo dobre volje .

Mariči !!!

Pa da veš , nimaš pojma kako vedno zadeneš žebeljček na glavico !
Super si !

New Report

Close