kje najdem kdaj imam god
Slovenska predkrščanska imena
Večina današnjih osebnih imen je krščanskega izvora. Prvotna slovanska predkrščanska imena so v nekaj stoletjih nadomestila svetniška imena. Ta izhajajo iz hebrejščine, grščine, latinščine, iz germanskih jezikov in le redko iz slovanskih jezikov. Poganska imena je Cerkev dokončno prepovedala uporabljati na tridentinskem koncilu sredi 16. stoletja. Slovenci smo takrat dokončno ostali brez svojih slovanskih imen, saj so se sklepi omenjenega koncila pri nas strogo izvajali. Res pa je tudi, da smo bili že takrat – in v veliki meri to velja še danes – preveč navdušeni za tuja imena. To nam zelo nazorno dokazuje zgodovina naših imen. Šele ob koncu 19. stoletja so se Slovenci s čitalniško dobo in v odporu proti germanizaciji zavedli tujosti svojih imen. Tudi z vplivom panslovanskih gibanj so začeli sprejemati slovanska imena od drugih slovanskih narodov. Pravi razmah pa so slovanska imena doživela po drugi svetovni vojni. Ta imena pa bi bila lahko že ves čas naša, tako da jih lahko danes upravičeno smatramo za dediščino naših daljnih prednikov.
Slovanski predniki Slovencev so imeli imena, ki so bila nezložena in zložena, na primer Bojan, Črnel, Jelen, Dobren, Godež, Kasne, Krasna, Ljuba ter Motimir, Mojslava, Miromisl, Stanigoj, Svetoslav. Pomen nezložnih imen je večinoma dokaj lahko ugotoviti, saj so tvorjena iz občih imen, ki so v glavnem še danes živa v slovenskem jeziku.
Spodnji seznam obsega samo slovanska predkrščanska imena, brez poslovenjenih tujih imen, ki tvorijo večino današnjih slovenskih osebnih imen. Poleg teh je tudi nekaj splošno slovanskih, ki smo jih prevzeli kasneje. Pomen imen je večinoma razumljiv, nekaterim pa je pomen tudi dopisan.
M
Malej, Manjdrag, Manjsvet, Mil, Milan, Miloslav, Milo, Milanko, Milbrat, Milivoj, Milko, Milaš, Miloš, Milej, Miran, Mirigoj, Miro, Mirko, Miromisl, Miroslav, Misl, Mistislav, Mnigoj, Mogoj, Mojmir, Motak, Moitik, Motilo, Možič, Munimir, Murti.
Mala, Mabilka, Manjdraga, Malha, Mila, Milada, Milica, Milka, Miljena, Milena, Milana, Milanka, , Mileva, Milijana, Milja, Milojka, Milenca, Mira, Mirica, Mirna, Miroslava, Mislena, Mlada, Mojca, Mojslava, Motimira, Mirjam, Mirica, Mirjana.
Joj koliko ste eni za luno. Če je nekdo Mojca, Alenka… pač ni Marija pa naj bo Marija še tako lepo ime.
Kako vam ni to jasno?
Če si Lojz pač nisi Franc, ampak si Lojz. Če si Petra tudi nisi Marija. Kako vam to ni jasno?
Priskutneži bi vsem ljudem, ki nimajo imen, ki jih dovoli cerkev, prisili neko cerkevno ime. Sprijaznite se, da pač nismo več v srednjem veku in so tudi necerkvena imena dovoljena.
Stvar je taka, da cerkveni ljudje vsem hočejo prisilit neko cerkveno ime. Če je ženska Mojca, Maja ali kaj takega, kar ni nobene svetnice, jo bodo pač označili za Marijo, Ano ali kaj takega.
To je pač farška navada. Ne morejo iz svoje kože. V nedogled bodo trdili, da si Marija, Ana ali kaka druga svetnica. Pač jim ni jasno, da so tudi kaka druga imena.
Razgledanost na psu.
Jaz imam tudi ime, ki ni na koledarju. Vsa moja cerkvena žlahta, razen staršev, je trdila, da nisem to, kar sem, ampak, da je to samo drugo ime za Pavel. Pa tudi pod razno nisem Pavel. Samo oni trdijo, da je mojo ime kar nekaj, da je to v resnici Pavel in da je pavel pravo krščansko ime. Požvižgam se nanje.
No, malo splošne razgledanosti pa tudi tebi ne bi škodilo. Maja ni Marija, tudi Mia ni Marija, pa tudi Micka ni Marija, to nam je jasno. Ampak vse Maje, Mie, Micke in druge s podobnimi imeni, če so kristjanke, praznujejo svoj god na dan svoje godovne zavetnice, to pa je Marija. Maja je čisto lahko Maja, god pa praznuje na tisti dan, ko je na koledarju Marija.
Noben kristjan ne bo Maji rekel, da je Marija. Samo god lahko praznuje takrat, če hoče. Če ne, ga pač ne. Če ena Maja noče praznovati godu na Marijo, se pa res ni treba na glavo postavljat.
Glede imena MILKA se ne strinjam z napisanim.
Namreč:
SVETO PISMO:
Četrta Mojzesova knjiga (Numeri) 26 stran 216 Navodila za delitev dežele… (citiram):
Heferjev sin Celofhad pa ni imel sinov, temveč samo hčere. In imena Celofhadovih hčera so Mahla, Noa, Hogla, MILKA, in Tirca…
In ponovno na naslednji strani pod naslovom:
Dedno pravo hčera
Tedaj so prišle hčere Celofhada, sinu Heferja, sinu Gileada, sinu Mahirja, sinu Manaseja iz rodbine Jožefovega sina Manaseja; in to so imena njegovih hčera: Mahla, Noa, Hogla, MILKA in Tirca…
in že takrat je Mojzes presodil, da imajo ženske enake pravice kot moški, šele pozneje se ženskam to enakopravnost ni priznalo.
Nisem noben poznavalec teh stvari, ampak sem to slučajno zasledil ko sem prebiral Sveto Pismo in je moji soprogi ime Emilija, kličemo jo pa MILKA. Isto je bilo z mojo pokojno materjo, ki je uradno bila LJUDMILA, kar bi dejansko po vsej verjetnosti Slovanskega izvora ampak klicali smo jo MILKA.
Leon Stanič