Dati si moraš možnost koga novega spoznati. Torej kakšen nov hobi, probat kakšno novo stvar, iti kam kamor običajno ne greš. Večkrat, ne samo enkrat. Pač družiti se, ne samo z namenom partnerja najti, na splošno se ljudje premalo družite. Zato nikogar novega ne spoznate. Internet je seveda tudi možnost, samo ni pametno da ti je edina možnost. Več ljudi spoznavaš, večjo imaš šanso da ti bo kdo všečen. Večina ti itak ne bo ok za partnerstvo, to je normalno. Pa ne obupat prehitro. Ženske predvsem tako običajno obupajo. Gredo online, dobijo miljon sporočil, večina ničemer podobnih, veliko slik tičev ipd (ja resno se to dogaja) in potem gredo dol in trdijo da so gor samo zmešanci. Ker niso sfiltrirale. Na internetu moraš pač iti čez 100 norcev da do kakšnega normalnega prideš. Verjetno je na moški strani podobno. Kolikor se jaz s samskimi pogovarjam so zelo nestrpni, instant. Se s parmi pogovarjajo, gredo s tremi na zmenek, ne rata in so obupani da ni nič tam zunaj. Zmenkovat nihče več očitno noče. Pričakovati da boš med prvimi tremi s katerimi boš šel na zmenek našel sorodno dušo ni realno. Ja mogoče se zgodi. Ampak možnost je zelo nizka.

Greš v knjižnico na kakšna predavanja ali pa kar tako. Večinoma ženske tam. Greš na kakšne tečaje, večinoma ženske. Koncerti, gledališče, muzeji, galerije…večinoma ženske in pari. Potovanja, večinoma ženske. Organizirana skupinska druženja (ala meetup ipd.), večinoma ženske. Samih moških praktično ne vidiš nikjer v javnem življenju. No mogoče v bifejih. Pa na kakšnem športu.

Predavanja, tečaji, koncerti, gledališča, muzeji, galerije – to so same takšne zadeve, ki niso vedno na voljo. Poleg tega nobena od teh stvari ni zastonj… hoditi po takih dogodkih (če te resno ne zanimajo) samo zaradi možnosti, da bi kakšno spoznal, je bolj tako. Lahko hodiš celo leto, zapraviš kup denarja, spoznaš pa nobene.

Drugo so proste, vsakodnevne aktivnosti: greš nekam na sprehod (morda kakšen mestni park) in srečuješ ljudi… hodiš tako par 2 tedna, vmes jo 3-krat srečaš in je potem lažje začeti komunikacijo. Samo po mojih izkušnjah je tako ljudi težko ustaviti… nekateri tečejo in se niti ne zmenijo za druge, drugi imajo slušalke na glavi in ničesar drugega ne slišijo, potem imaš primere ko gresta 2 prijateljici skupaj in sta čisto v neki debati itd.

Knjižnica je par evrov letno. Predavanja (potopisna in ostala) so zastojn. Galerije, muzeji…določene dni v tednu zastojn. Meetup druženja – zastojn.
Najti moraš itak nekaj kar tebe zanima. Kakšen hobi, kakšno dejavnost, nekaj pač. Zato da se družiš, ne samo zato da koga spoznaš. To novodobno življenje, služba potem pa domov na internetu viset – to je smrt za ljudi. Ni to življenje!

Na žalost je dom-služba-dom pri marsikomu realnost, zato se taki ljudje zatekajo na internet. Še bolj žalostno je, da imajo taki ljudje upanje, da bodo tam koga spoznali, v resnici pa možnost ni nič večja.

Mimogrede, če katero žensko zanima, kako Ona-On deluje z moškega vidika, komot povabim na kavo in medtem zadeve pokažem v živo. Morda bo potem jasno, koliko stvar deluje oz. zakaj ne deluje.

Še ne tako dolgo nazaj ni bilo težko spoznati žensko preko spletnih klepetalnic, čeprav je bilo tudi takrat razmerje sigurno štirje moški na eno žensko. Spoznavni portali niso bili nikoli opcija zaradi kretenov in obupancev, ki so vse ženske, zasipali s kretenskimi sporočili. Tako so ženske dobile vtis, da so vsi isti in odšle. Zdaj je povsod, na klepetalnicah, spoznavnih portalih, fb skupinah za samske…. 90 % moških in škoda časa za karkoli poskušat tam.

Mi, ki smo čez 40 res težko kje spoznamo, če je družba in služba takšna, da ni nobene. Tiste zgodbe, pojdi v hribe, v naravo, v knjižnico, muzej…, komur uspe, je res imel srečo. Ni problem začet kak pogovor, ampak to je lahko le kratko, ne moreš pa nato kar vprašat za tel.št., ker sicer, kdaj jo boš pa spet srečal.

Jaz trenutno iščem preko Facebooka. To ponavadi ima vsak. Če mi kakšna pade v oči, malo pogledam objave in če ocenim, da je samska, jo kar dodam. Potem probam navezat kontakt in če steče, povabim na kavo… kakšna samska je celo vesela povabila… saj ženske niso neumne in je hitro vse jasno. Nekatere imajo celo javno napisano, da so samske – škoda, ker tega nimajo vse. Prav bi prišla še kakšna letnica rojstva.

Prejel sem že različne odzive: od tega, da sem se s katero dobil, do zavrnitve (torej ne sprejme prošnje za prijateljevanje, še največ pa je ignorance (nekatere niti ne odpišejo, niti ne sprejmejo, niti ne blokirajo). Za nekoga, ki nima razširjene družbe, se mi zdi tak način spoznavanja še najbolj primeren. Prave še nisem spoznal… še par let (do 40. leta) bom iskal, potem pa se bo treba sprijazniti, da so danes drugačni časi in nekaterim partnerstvo ni namenjeno.

Raznih dogodkov in aktivnosti se namensko ne nameravam posluževat. Če nisi vsak vikend nekje dejaven, potem je tudi majhna verjetnost kakšnega uspeha.

Fukamo se s Šiptarji. A še ne veš da so v zadnjih 10ih letih politiki v Slovenijo spustil pol miljona Šiptarjev. Oni imajo čez ves kriminal in imajo denar. Slovenke se zdej jebemo z njimi v njihovih Audijih in Mercedesih na zadnjih sedežih. Tudi kokain nam dajo preden nas po pet Šiptarjev naenkrat pofuka.

Slovenke bomo rojevale male Šiptarčke in dajale svoje sveže muce za črtico kokaina, dve pijače v diskoteki in vožnjo z novim Mercedesom. Vi luzerski slovenčki se pa lahko jebete med sabo.

Mene zanima, kako boste samski živeli na starost. V težkih časih je lepo imeti koga ob sebi. Boste takrat pri 60+ iskali partnerja, da ne boste sami? Se ga boste sploh lahko navadili? Zakaj si partnerja ne poiščete sedaj, dokler je še čas? Nekateri ste samski samo par let pa je že kriza, dolgčas in osamljenost… si res želite celo življenje preživeti sami? Ali ni zdaj lažje iti iz cone udobje, nekoga spoznati in si ustvariti resno zvezo? Ne zaradi seksa (to se prej kot slej konča) ampak zato, da bo življenje lepše.

In zakaj te to zanima oz. zakaj je to tvoj problem?

Predvidevam da si ženska. Nočem biti nesramna, ampak imaš skoraj isto šanse, da boš na stara leta samska, kot samske ženske. Pa če si samski ne pomeni da si sam. Imaš lahko krasne odnose z ljudmi, tudi če nisi v paru. In obratno, lahko si v paru pa si še vedno sam. Ravno opazujem zadnje pol leta sodelavko, 54 let stara, lani zbolela za rakom, mož po parih mesecih šel. Štiri otroke imata, hišo, človek bi rekel vse….no, sedaj je bolna in sama. Vsak bi rad dobro vezo. To pa ni lahko najti. Ja lahko najdeš kar enega. Ampak najti nekoga, s katerim bosta najboljša prijatelja, zaveznika, ljubimca…..ni tako lahko.

No in tu imate razlog zakaj ženske ne hodijo več na online strani za spoznavanje, zakaj niso navdušene ko kdo pristopi….parkrat se ti zgodi da se kaj tako motenega kot je tole nalepi nate in postaviš zid. In tega je tam zunaj ogromno. Motenih, jeznih ljudi. Sumim da tudi na strani žensk. Zato so nekateri samski se odstranili iz trga. Ker jih je groza da jim še kdaj kaj takšnega nasproti pride.

Ko bom star , si bom plačal kako hišno pomočnico, da bo hodila skrbet zame za dobro plačilo. Ce bom to rabil. Mislim, hudi problemi.