Klasika, ki mora biti prebrana
Pozdravljeni ljubitelji knjig,
Že kar precej časa se pripravljam na branje knjig, ki bi jih moral poznati vsakdo. Ampak vsakič ko stojim v knjižnjici, mi to nekako ne gre od rok, ker se takrat ravno ne spomnim niti ene knjige, niti enega naslova, niti enega avtorja, ki bi ga lahko prebrala.
Mi lahko kdo pomaga s spiskom klasike, ki bi jo vsak malo bolje razgledan človek moral prebrati? S tem imam v mislih velika imena svetovne književnosti – verjetno knjige, ki se jih bere v šolah za domače branje in podobno.
Najlepša hvala za pomoč!
R.
Hemingway: ‘Komu zvoni’ in ‘starec in morje’
Tolstoj: Ana Karenina in ‘Vojna in mir’
Dickens: poljubno
Austen: ‘Prevzetnost in pristranost’ ali poljubno
Homer : Iliada ali Odiseja
Boccaccio: Decameron
Shakespeare: poljubno
Zola: poljubno
Goethe: trpljenje mladega Wetherja…
sestre Bronte (Charlotte): poljubno
Tokle zaenkrat….tega je na tone…
Ivan Cankar
Zbrana dela Franca Saleškega Finžgarja
Dela Josipa Jurčiča
Zbrana dela Frana Detela
Miška Kranjca: Povest o dobrih ljudeh in ostale
Zofka Kvedrova: Misterij žene
Dela Janeza Jalna
Zbrana dela Frana Milčinskega
Dela Prežihovega Voranca, Ivana Preglja, Jan Plestenjak, Vladimir Bartol, Ljuba
Prenner …. in tako dalje in tako naprej – ponosni bodimo Slovenci na svoje
literarne veličine in ne zganjajmo snobizma! Berite naštete avtorje – ne bo vam žal!
Drago, saj vem, da ste se pošalil – morda pa sta oba Jana P. v sorodu, ko sta oba iz tistega konca?
Torej RoBa je želela naj ji pomagamo s kakšno idejo, kaj oz. katere klasične avtorje naj poišče v knjižnici. Mislim, da se tisti naši avtorji zagotovo uvrščajo med našo slovensko klasiko, ki sem jih navedla.
Vam na ljubo bom pa navedla novejše pisatelje, ki jih častim in prav rada berem:
Alojz Rebula, Drago Jančar, Marjan Rožanc, Zorko Simčič Berta Golob, Karel
Mauser, Lojze Kozar, Franc Sodja, Zorko Simčič, Anton Trstenjak, Janez Janžekovič…Se vam zdim preveč “klasična” – no nič zato.
In ne nazadnje me stiska pri srcu, ko berem pesmi Franceta Balantiča ..
“Pridi in čeprav tema
vse cvetove bo razvila,
nama rosa žalostna
ne bo ustnic omočila”. (F.B.)
Lep pozdrav!
Mitka, hvala za dopolnilne nasvete, skesano priznavam, da berem iz užitka samo stvari nekako od Cankarja (in v svetovni književnosti od Dostojevskega) dalje.
Zanesljivo bi priporočil tudi kaj z vašega seznama, česa od novejših, ki jih priporočate, pa tudi ne, ker se mi zdijo preveč tezni oziroma didaktični, književnost služi ideji.
In ne pozabimo na Izidorja Cankarja in Lojzeta Kovačiča, kar se naših tiče! Lep pozdrav, Drago
Drago, vzpodbudili ste me, da sem po dolgem času vzela v roke “Zločin in kazen” ,knjigo, ki jo človek v različnih življenjskih obdobjih drugače razume.
Včeraj sem vam na hitro citirala avtorje, ki jih ljubim; jih je pa seveda še
dovolj, ki jih cenim, zelo seveda Izidorja Cankarja. Moram pa priznati,
da mi je nadvse ljuba antologija Franceta Pibernika “Jutro pozabljenih”, ki obuja
spomin na vse zamolčane in prepovedane avtorje. Tudi oni so naše klasika, kajne?