Kmalu se poročim. Kako ste se spopadale z tremo in neprespanimi nočmi? Kako je bilo pri vas
Nobene nervoze ni bilo, ni bilo časa.14 dni pred poroko sem dobila novo zaposlitev, cele dneve v službi. Nama se je gladko žvižgalo, če pašejo vabila k šopku in šopek k mizi… So bila nepomebne stvari. Bolj me je skrbelo za svate, ki so mogli prevoziti pol slovenije, da bo vse ok na cesti.
Jana30, najprej iskrene čestitke!
Najin poročni dan je bil krasen. Vse nama je šlo po načrtih in še bolje, pa še celo vreme je sodelovalo…
Priporočam ti, da vse vzameš bolj lahkotno, na easy. To je vendar vajin dan, pa tudi priprave so del tega. Vse mora potekati sproščeno, brez stresa… Nikar ne razmišljaj, kaj vse še moraš postoriti – to boš tako ali tako naredila, mimogrede.
Pri naju je vsa organizacija poroke padla name. Nisva imela nobenega takega sorodnika, ki bi nama lahko kakorkoli pomagal, a je šlo. In tudi vso poroko sva “splanirala” v nekaj več kot dveh mesecih. Najprej sem si izbrala barvo. Svojo barvo, nato rože, katere želim. Od tod naprej je šlo vse skoraj samo… Naredila sva seznam ljudi, ki jih bova povabila, in izbrala gostišče in jedilnik (pri tem res nisva gledala na denar, ker sva želela, da sta hrana in pijača izvrstni, poskrbela sva tudi za otroški jedilnik). Vabila so bila v moji barvi in v stilu rož, ki sem jih izbrala, prav tako tudi moj poročni šopek, ženinova obleka, šopki za priče, starše in povabljene, namizna dekoracija in okrasitev restavracije, okrasitev košaric za otroke, okrasitev kočije, avtov… pa tudi zahvale. Izbrala sva fotografa (ki je bil res noro drag, vendar nama kasneje, ko sva dobila slike, ni bilo žal niti centa), poskrbela za glasbo, darilca za goste, torto in sedežni red (vse v stilu vabil), poskrbela za varstvo otrok (imela sva dve “varuški”, ki sta večino otrok že prej poznali, ker smo ravno v ta namen en mesec pred poroko organizirali zabavo za praznovanje otrokovega rojstnega dne)…
Skratka, dan je bil prečudovit, pa tudi midva sva bila srečna, sproščena… Vsi gostje so se maksimalno zabavali, vse je potekalo tako, kot sva predvidela, če pa kaj ni šlo točno po načrtu, pa naju ni spravilo iz tira, ampak smo se ob tem samo zabavali. Imeli smo krasne glasbenike, ki so ves čas skrbeli za dobro razpoloženje in vzdušje, pa nikogar užalili!
Res je, da sva vabila razdelila samo dva meseca pred poroko, a so vsi gostje prišli! Nisva mogla verjeti, to nama je res veliko pomenilo in vsakemu posebej sva bila hvaležna za to, ker je prišel in za to, ker so se res vsi potrudili za naju. Najini priči sta bili čudoviti, boljših res ne bi mogla izbrati! Moja priča je bila dolgoletna prijateljica, njegova njegov najboljši prijatelj. In vsi (no, skoraj vsi) so se potrudili za dobro vzdušje! Seveda tudi na najini poroki ni manjkalo zavisti, a s tem se nisem ukvarjala. Tisti, ki so naju imeli radi, so se res veselili z nama in zame je bilo pomembno samo to…
Jaz ti priporočam samo dve stvari, na kateri bodi pozorna: če bodo na poroki tudi otroci, organiziraj varstvo zanje. Tako bodo starši veliko bolj sproščeni, ne bo nobenega joka, prepiranja, solz…, pa tudi tebe bodo manj okupirali (motili). In druga stvar, ki se je pri naju izkazala za odlično: ko sva vabila najine goste, sva prosila moževega prijatelja, da je prevzel celotno organizacijo poročnega dne. On je bil na svojo funkcijo ponosen, naju pa je to zelo razbremenilo. Sicer ni imel ravno veliko skrbi, pa vendar je poskebel za to, da smo šli pravi čas na matični urad, pa za parkiranje in podobne reči. Svojo vlogo je res več kot odlično odigral…
Vso srečo ti želim, Jana30! In čim manj kompliciraj! Zdi se mi, da manj, kot sem se jaz s tem ukvarjala, boljše je vse skupaj izpadlo, ker sem bila zares sproščena. Seveda pa je treba vse dobro organizirati… Uspelo ti bo, brez skrbi. Na sam poročni dan pa mogoče že zjutraj vzami kakšen persenček – včasih dela čudeže!
za dost prrišparano
Mislim, da je prav, da vsak naredi tako, kot je njemu prav.
Če se nekomu zdi potrebno, se poroči, če ne, pač ne. Jaz osebno lahko rečem samo, da mi ni žal ničesar, razen tega, da je vse skupaj tako hitro minilo. Res, niti za trenutek mi ni žal ne skrbi in ne denarja – midva z možem in najin otrok imamo prekrasne spomine na to obdobje (na obdobje priprav in poroko samo) – in če bo mogoče, bova ob najini deseti obletnici zaobljubi ponovila…
Bi mi pa bilo res zelo žal, če tega ne bi doživela…
Jaz sem bila totalno v šoku. Pa ne zaradi dela in organizacije. Te je bilo minimalno. Jaz sem dobesedno živela v coni somraka. K sreči je minilo od ideje do realizacije en teden. Če ne bi me pobralo. Še zdaj imam nočne more na poroko.
Če bi živela v današnjih časih, ko je koruza možna in dopustna, se ne bi NIKOLI poročila. NIKOLI.
Če pa grem zdaj na poroko, ja žal me vabijo, požrem toliko pomirjeval, da zase ne vem.
Morda rabiš kakšno pomoč? Ker to ni glih fajn če te ena taka malenkost spravi iz tira. Če si bolj nestabilna oseba se raje izogibaj porok in podobnega, ker se ni vredno zaradi tega filat s tableti. Si narediš preveč škode.
Jaz sem se poročila povsem mirna. Časa za organizacijo sva imela dovolj in vse v miru storila. Bila pa sem prepričana v to kar počnem. Če bi me v karkoli dvomila, če bi me kaj skrbelo, potem se v to ne bi spuščala.
In imam lepe spomine na ta dan, pa ne glede na to, kaj mi bo življenje še prineslo. Tega ne moreš predvideti. Če pa skozi prežiš na nevarnosti, jo hitro najdeš.
Midva sva za poroko povedala 2 meseca prej in takrat tudi začela z organizacijo. Nisva komplicirala, nisva se ukvarjala z malenkostmi, nobene panike ni bilo in živčnosti. Vedela sva kaj za naju poroka pomeni, niso name bili pomembni materialni dodatki, ampak midva najin odnos, najina skupna želja, da se poročiva.
Poročni dan je bil čudovit, najin in lahko rečem, da še nobene tako velike stvari v svojem življenju nisem naredila s takim mirom.
In od takrat se trudiva, da ta dan ostaja v res čudovotem spominu in da lahko vedno znova rečeva, da je bila to najina najboljša odločitev.
Srečno!
Ha ha, midva sva datum dolocila ene 3 tedne pred poroko, rinke sva sla narocit eno soboto prej, po obleko sem sla 5 dni prej in sopek sem narocila ene 3 dni prej. Ko sva se usedla v avto sem se zacela smejat, da sva ustimana kot za pusta, ker sva bila oba tako lepa in na poroki tam mi rinka ni sla gor in me je zagrabu smeh. Na poti domov sva se strinjala, da porocit se je tako lepo, da se bova sla se kdaj.
Počni še kaj drugega, kar ni povezano s poroko, pejt na sperhod, v kino, plavat, kaj takega.
In upaj, da se ti ne bo zgodilo tako kot se je eni gor in meni, ki sem zadnji teden pred poroko dobila novo službo in sem zadnji DAN pred poroko preživela tako da sem visela po raznih uradih in urejala to novo službo …
Pa še merzlo je bilo, jaz sem pa imela naslednji dan namen obleči poročno obleko brez rokavov. Pa še grelo me je bolelo. Pa še … v glavnem, čisto gladko ne bo šlo, ampak potem, po petnajstih letih se bolj nasmihaš kot kaj drugega :-).
Bo šlo. Glavno, da sta za skupaj. Uživaj.