Vsakih toliko se najde kakšen (pri)mestni vrtičkar, ki tukaj soli pamet, kako je najboljša zaščita pred krizo, recesijo, vojno, da kupiš zemljo na podeželju, se preseliš tja in furaš kakor neko samooskrbo. Mislim, kmetje, ki se profesionalno ukvarjajo s tem, jamrajo, kako pri vseh hektarjih zemlje, polnih štalah živine, vso mogočo mehanizacijo komaj preživijo, navkljub subvencijam in rednim državnim pomočem zaradi suše, toče, pozebe, bolezni … In potem se najde tak mestni sanjač, vrtičkar, ki na leto mogoče pridela par kil fižola, krompirja, nekaj paradižnikov, pa je že ves pameten, kako se bo on šel samooskrbo na neki njivici, brez opreme, samo z eno motikico na roke, brez subvencij in pomoči zaradi naravnih nevšečnosti in bo kar pridelal vse potrebno zase in še za trg po možnosti. Če bi bilo tako preprosto, se ne bi kmetije opuščale. Če mladi, ki so zrastli na kmetijah, poznajo to delo in se nočejo več s tem ukvarjat, ker nikamor ne pelje, bo pa en mestni fantast, amaterski vrtičkar postavil vse na glavo in kmetijsko revolucijo izvajal. On bo samooskrben in ga bodo zaobšle svetovna recesija in vse tegobe družbe.

Če ima nekdo košček zemlje ali vrta, voljo, nekaj svojega znanja in se je pripravljen se kaj poučit, je človek lahko samooskrben. Imeti na vrtu krompir, paradižnik in solato, par kumar, res ni neka huda znanost. Smo imeli vrt. Problem pa so večje kmetije, kjer je potrebns delovna sila,  gnojit, zadovoljiti zakonodaji, davkariji, vreme, škode zaradi toče ali poplav. Vse skupaj ne gre v isti koš. Ogromno je če-jev in kako-jev.

No, evo. Takoj se najde ena, ki nima pojma, kaj sploh pomeni samooskrba. S parimi kilami zelenjave z vrta boš samooskrben.

Za aha300:

Z veseljem bom prebrala samo tvojo razlago, kaj pomeni pomen samooskrbe. Pouči vse nas na forumu.

Ali pa je tvoj komentar provociranje zato ker misliš da je to “fino in moderno” na monu.

Pa odpri nov vzdevek, ne pozabi.

Kako točno si z vrtičkom samooskrben? Veš kaj pomeni samooskrba? Da nisi vezana na štrom, ne hodiš v štacune, imaš svojo vodo….ljudje ki na internetu visijo pač niso samooskrbni :). Ker z fižolom pač ne moreš štroma plačat in interneta. Na vrtičku pa tudi pridelat ne moreš niti toliko da bi vi lahko samo tisto jedli, kaj šele da bi kaj prodala in zaslužila za štrom in internet. Koliko ljudi poznaš ki samo surovo zelenjavo in sadje jedo? Ker olja dvomim da prideluješ :). Pa sol 😛

Brez veze se je sploh prerekat s temi ravnozemljaši. Polni so nekih teorij, ne znajo si pa niti riti obrisati, da ne bi bile gate usrane.

Hribovska kmetija je trpljenje, samo velike ravninske kmetije pomenijo poceni in kvalitetno hrano.

Kako, če pa vrtičkarji trdijo, da os samooskrbni? Posadiš eno njivico, malo pobrkljaš z motikico in se lahko izoliraš od sveta, ki umira v recesiji. Nič lažjega!

Samo dva nicka?

Samooskrba je da imaš svojo elektriko in olje za solato ? Resno? Čudovita razlaga. Hvala za to.

Dvomim da v Sloveniji obstajajo ljudje, ki nikoli ne gredo v trgovino in ne uporabljajo nikjer elektrike. Res ste briljantni.

Bi me zanimalo, zakaj taki samooskrbni pac rabite sploh še šracune? Za vsak dan imeti govedo na krožniku. In oaradajz, ki ga pogojite. Ki vam bo zmanjkalo hrane ter vode, jokajte, brez lune tam gor. Mnogikrat videni, kaj v smeteh pristaja.

Vse kar se pokaže, da je možno se samooskrbovati država kmalu prepove ali zahteva svoj delež.

Slovenska država je zločinska.

Komot si lahko samooskrben, samo odvisno od tega kako se lotiš te zadeve. Njivo lahko preorje kmet in mu plačaš ali vrneš v drugi obliki. Vse se da kjer je volja in moč in dogovor ter prilagojenost situacije.

Žal ima prav. Sicer pa… kolikor je nekega vložka v vrt, ni šans da dobiš nazaj drugega kot to da je domače, pa trud tvojih rok.   Zagoniš čas, denar, še okus velikokrat ni tak kot če kupiš. Če imaš veselje, da vidiš kako nekaj zraste, sicer pa… male kmetije, folk hodi v službo, da dobi denar za kmetovanje. Subvencije so za ta velike, ne za hribovsko revščino.

Hvala za normalen odgovor. Očitno se zdaj tu zapleta okrog besede “samooskrba”. Več kot 20 let smo imeli vrt. In ogromno pridelanega, tudi sadje, vloženo, marmelade itd. Vem koliko je bilo takrat finančnega vložka v orodje, gnojiva, semena, sadike itd. Morda se je takrat vse to splačalo. Ni  nam bilo res treba kupovati ogromno tega. Tudi časi so bili boljši in bolj normalni, zdaj gre vse v maloro. Verjamem da se danes malim vrtičkarjem ne splača, velike kmete pa načrtno uničujejo. To je res.

Kljub temu pa samooskrbo ni to, da človek nikoli ne gre v trgovine in je popolnoma brez elektrike oziroma da si jo sam proizvaja. Ni tega. Kar pa je sončnih celic, pa se je izkazalo za hud nateg.

Samooskrba pomeni da lahko preživiš sam s tistim kar pridelaš oz. nisi odvisen od zunanjih stvari (trgovin, infrastrukture….). Po domače….da lahko preživiš če gre vse k hudiču. Z enim vrtičkom pač ne moreš preživet. Lahko dopolnjuješ ja, ne moreš pa preživet s tem. Če hodiš v štacuno po stvari ne skrbiš sam zase, te nekdo drug oskrbuje :). Samooskrba bi bila recimo da ti pridelaš toliko da vi od tistega živite + še malo več da lahko menjaš za dobrine ki jih ti sama ne pridelaš. Da ti misliš da je samooskrba to da imaš tri domače kumare na leto in mal solate…..hja, bodi raje hvaležna da si se rodila kjer si se :). Ker če te vržemo sedaj nekam kjer so res samooskrbni te verjetno pobere v enem tednu 🙂

No v idealnem primeru bi bilo to da se odklopiš od sistema in ti ni treba kupovat ničesar… Ampak tega verjetno že stoletja ni. Če ne drugega rabiš kakšen nož pa sol pa svečo…:-D

Nismo samooskrbni, občasno tudi kako sadje ali zelenjavo kupimo, poleg moke, mesa, sladkorja…

Večino pa pridelamo doma, imamo dovolj velik vrt in sadovnjak, pa svojo elektriko (elektrarna na strehi) in svoje vodno zajetje (vodnjak s podtalnico, a jo koristimo samo za pranje avtov in za zalivanje, imamo pa vodno dovoljenje).

Nekaj sadik kupimo, nekaj izmenjamo s sosedi, nekaj vzgojimo sami.

A bencin za spomladi sfrezat vrt je treba kupiti, tudi oblacil ne delamo sami….

Pa partner hodi v službo, jaz pa služim prek svojega s.p.-ja in nismo odvisni od letine. Kar pa kmetje so, poleg pridelka zase morajo prodati še za plačo in stroške kmetovanja.

Kdo ste to VI? Kdo bo mene kam vrgel? Sama zase vem kaj sem mislila in kaj sem napisala. Samooskrba ni mišljena da ne rabiš sveta okoli sebe, kdo tako živi? Lahko daš link kakšnega posameznika, ki ne hodi v trgovine, k zdravniku ali si sam proizvaja elektriko, sam proizvaja sol, poper? Še dobro da lahko anonimno provocirate brezveze.

Razjasniti je potrebno pojem “samooskrba”.

Tudi tvoje življenje bi bilo pod vprašajem če bi mi tebe kam odvrgli.

Sodobni človek niti približno ne more bit samooskrben, sploh pod temi pogoji, razen posamezniki ki živijo v divjini, narod na Aljaski, v Sibiriji itd.

Je pa žalostno kam so pripeljali kmetijstvo. Vse pošpricano in strupeno, gensko spremenjeno. Velike pridelovalce so spravili na kolena. Zamrznjeni črički prihajajo…

A niste nbenga dela od Fogla pogledali? Kk si folk pridela skoraj vse sam nekje res bogu za hrbtom, kjer je dostop 2h hoje. Plin pridela s kompostiranje. Štrom z vodo. Majo meseka in zelenjavo.. pa sami povedo, da pure samooskrba skor ni možna. Vedno jim nekje nekaj zmanjka in morajo najdt pot do tega tk al drugač v sodobni družbi. Js mislim pa tk, bokje nekaj kot nič. In okus domačega paradižnika je res top. Ko maš nekaj svojga in kupiš kdaj v štacun plastiko ti postane jasno, zakaj se splača.

Ah joj kaj to skrajno sibirija, aljaska.. sj pa nucaš dostopna rodovitna tla in ostalo.. dost bolj skandinavske dežele, kanada, džunglast svet.. tut amiši ne živijo v zmrzali..

Samooskrba je možna samo na veliki kmetiji, z dosti rokami na voljo, z vso možno mehanizacijo in xx repov živine v hlevu.

Hribovski vrtički to niso. Imaš za priboljšek, imaš svežo in zdravo hrano, če si pridem kar lep del leta, če vlagaš , predeluješ , imaš še drevje , kure, zajce, kakšno kozo,  čebele. Ni pa to za 100% preživetje, malo se spomnite slovenske literature kaj so jedli v “samooskrbnih časih”…močnik in krompir…ne pa kot se bašemo dandanes. Pa tudi – če hočeš res veliko pridelati, je non stop delo – eno vrtnino ven, takoj drugo notri, kolobarit, presajat, imet svoja semena, svoj kompost in gnojilo…pa veliko ur vložit.

Da o živalih ne začnem, že s kurami je delo, kje je še ostalo. Za pujsa rabiš pa že dodatno njivo…

Je romantika, ja. Po drugi strani je pa le ena varnostna blazina, ker vsaj nekaj pridelaš in imaš vsaj sadje, marmelade…

da imaš nekaj svoje pridelane hrane je le plus ne minus.. očitat človeku, ker se ne odpove elektriki je pa brezveze.. zakaj bi pral cunje v potoku, če jih lahko lepo v stroju itd..

jaz ko bom nekoč ko odrastem v svoji hišici na gozdni jasici daleč od ljudi, bom elektriko imela, svoj vrtiček, pa avtoček si bom glih tok kupila, da bom lahko vsake tok časa šla do trgovine.. do neke mere bom samooskrbna, ljudi itak ne rabim, ker to samo neki v prazno nabijajo pa lažejo pa si besedno ego bildajo.. samo šakca pa pač ne znam sama narest, pa bo trgovina padla 😁

Haha ja tako je, mi iz podeželja vemo, da ga ni čez hrano iz diskontarja, je vsaj preverjena zelenjava. Med tem ko ti kmet proda sumljivo zelenjavo po premium ceni.

Mešaš jabolka in hruške. Eno je vrtičkarstvo, ki ni vezano na vir dohodka. Drugo pa je kmetijstvo kot vir dohodka. In potem se to kmetijstvo  še loči na tradicionalno in bio ali permakulturno.

Pri tradicionalnem kmetijstvu so odkupne cene zelo nizke, vložki pa visoki. Še posebaj če hoče imeti vsak svojega John Deera. Pač gre za zastarelo miselnost. Zato se čedalje bolj uveljavljajo drugačne oblike. Tudi potrošniki ratujemo čedalje bolj osveščeni in pač ne dajemo v usta čisto vsako ta poceni sranje, ki ima zelo malo skupnega s hrano, samo izgleda tako.

Pač je bolje da poješ bolj kvalitetno pa tistega manj, kot da se nažiraš z vsem mogočim sranjem, ki ga najdeš na policah trgovin.

Samoskrba pomeni da pridelaš, narediš dovolj zase, z viški pa trguješ za manjkajoče dobrine. Pa še nekaj če je govora o golem preživetju, brez elektrike, nafte brez problema preživiš. Ampak tu je bilo mišljena samooskrba s hrano. A ne? V tem primeru samoskrben ne more biti posameznik, lahko pa je neka skupnost. Slovenija ima enkratne pogoje za to, lahko bi bili zelo uspešni pa raje kopiramo od drugih in puščamo multinacionalkam prosto pot.

Na lastnem vrtu se da pridelat veliko zelenjave in sadja za malo denarja. Samo malo se je treba poglobit, pridobit znanje, vložit lasten trud in potem ti gre z izkušnjami čedalje boljše in boljše. In pri mešanih posevkih ti letne ujme nikoli ne uničijo celega pridelka. Enkrat je nečesa manj in drugega več. Potem se pa obrne.