Kmetje jamrajo, mestjani sanjarijo
Neprijavljena, 01.11.2024 ob 15:00
Mešaš jabolka in hruške. Eno je vrtičkarstvo, ki ni vezano na vir dohodka. Drugo pa je kmetijstvo kot vir dohodka. In potem se to kmetijstvo še loči na tradicionalno in bio ali permakulturno.
Pri tradicionalnem kmetijstvu so odkupne cene zelo nizke, vložki pa visoki. Še posebaj če hoče imeti vsak svojega John Deera. Pač gre za zastarelo miselnost. Zato se čedalje bolj uveljavljajo drugačne oblike. Tudi potrošniki ratujemo čedalje bolj osveščeni in pač ne dajemo v usta čisto vsako ta poceni sranje, ki ima zelo malo skupnega s hrano, samo izgleda tako.
Pač je bolje da poješ bolj kvalitetno pa tistega manj, kot da se nažiraš z vsem mogočim sranjem, ki ga najdeš na policah trgovin.
Samoskrba pomeni da pridelaš, narediš dovolj zase, z viški pa trguješ za manjkajoče dobrine. Pa še nekaj če je govora o golem preživetju, brez elektrike, nafte brez problema preživiš. Ampak tu je bilo mišljena samooskrba s hrano. A ne? V tem primeru samoskrben ne more biti posameznik, lahko pa je neka skupnost. Slovenija ima enkratne pogoje za to, lahko bi bili zelo uspešni pa raje kopiramo od drugih in puščamo multinacionalkam prosto pot.
Na lastnem vrtu se da pridelat veliko zelenjave in sadja za malo denarja. Samo malo se je treba poglobit, pridobit znanje, vložit lasten trud in potem ti gre z izkušnjami čedalje boljše in boljše. In pri mešanih posevkih ti letne ujme nikoli ne uničijo celega pridelka. Enkrat je nečesa manj in drugega več. Potem se pa obrne.
..https://youtube.com/shorts/XQpxEWwzi9s?si=8wiSmwRd89vr866y..
Za tvoj komentar v tej temi🤣🤣
Jaoooo, kakšne blezgarije! Tradicionalno kmetijstvo se ne splača, ker so odkupne cene nizke, en vrtičkar bo pa na svoji fliki pridelal vse za svoje potrebe, pa še toliko mu bo ostalo, da bo z viškom zaslužil dovolj za vse ostalo. Ker vrtičkar bo pa na trgu dosegel vrhunske odkupne cene. V zlatu mu bodo plačevali.
Res briljantna logika. Čudno, da niste vrtičkarji vsi sami milijonarji. Res čudno.
Žal ima prav. Sicer pa… kolikor je nekega vložka v vrt, ni šans da dobiš nazaj drugega kot to da je domače, pa trud tvojih rok. Zagoniš čas, denar, še okus velikokrat ni tak kot če kupiš. Če imaš veselje, da vidiš kako nekaj zraste, sicer pa… male kmetije, folk hodi v službo, da dobi denar za kmetovanje. Subvencije so za ta velike, ne za hribovsko revščino.
Imam vrt, nisem samooskrbna, krompirja pridelam za do konca marca, korencka za celo leto, solate za celo poletje, radic gre v zimo, itd.
Ne vem, od kje ljudem miselnost, da se vrt financno ne splaca. Pri tem mislim na nakupe, ne na moje delo. Delo na vrtu me pomirja, zato ga ne stejem kot delo. Poleg tega na vrtu ne prezivim cele dneve, in vrt je dalec od vzorno opletega, a zelenjava vseeno zraste.
Vsi moji letni stroski za vrt so pokriti s pridelkom solate, spinace in radica. Kar pridelam vec, je samo plus. Orodje se kupi prvo leto ali dve. Ce skrbis zanj, traja leta in leta. Poleg tega je orodja je potrebnega precej manj, kot si ljudje predstavljajo. Jaz uporabljam vrtne vile, motiko, malo rocno motiko, grablje in lopato. Veliko ljudi misli da morajo kupiti vse, kar se novega ponudi na trgu in gredo v nepotreben strosek. Ne uporabljam skropil. Uporabljam kostno moko in kalcij, kar kupim v velikem zaklju enkrat na nekaj let. Mala pakiranja so nekajkrat drazja. Drugih gnojil ne kupujem. Imam domaci kompost. Koprene imam za dve gredi, kar mi zadosca. Vecino zelenjave posejem v loncke in jo spomladi presadim ven. Loncke imam ene in iste ze vsa leta. Nekaj semena imam domacega, to je semenski krompir, cesen, solate, radic, itd. Seme nehibridnih sort lahko vsak sam spravi za naslednje leto. Seme traja ob pravilnem hranjenju za vecino zelenjave okoli 3 leta. To pomeni, da semena za vecino zelenjave ni treba kupiti vsako leto. Vrtnarjenje je lahko precej cenejse, kot si ljudje predstavljajo
Se povsem strinjam z vami. Prijetno s koristnim. In na vaših pridelkih ni roka uporabe in preklic uporabe zelenjave zaradi škodljivih najdb, največkrat že po preteku uporabe. Je pa res, da je najboljše iti v trgovino in kupit poceni izdelek in jamrat, kako je vse drago, potem pa skozi okno gledati sosedo, kako vsa preznojena prinese zelenjavo iz svojega vrtička.