Jaz se jo dobila za darilo in se veckrat potrudila, da bi jo zacela brat. Enostvno ne gre. Se kar ustavi. Se mi zdi cisto brez veze. Ko ze omenjate Celestinsko… To sem prebrala na dusek in mi je bila zelo vsec.

No, verjetno bo to,povezano s tem, da me pravljice ne zanimajo vec.

Ko ljudje opevajo določene knjige, se zmeraj vprašam – kako duhovno nerazgledani in siromašni morajo biti, da rabijo knjige, da jim razkrijejo najosnovnejše resnice. Potem vidiš, zakaj imajo toliko problemov, zakaj se tako mučijo v življenju in imajo v odnosih težave. Ko jaz berem takšno čtivo, mi gre ves čas po glavi samo: Ja, itak. To je pa tako očitno, da menda to vsi vemo. Ampak očitno ne. In potem kupujejo knjige, hodijo na predavanja, da bi si zapolnili manjko. Ne gre to tako. Življenje je treba živet, ne brat, kako ga živijo drugi.

no ja vsi se ne rodijo kot vi tako duhovno na visoki ravni…..in zato potrebujejo kakšno knjigo, da jim razširi njihova prepričanja………….več ali manj avtorji duhovnih knjig pišejo zaradi dobička, da postanejo znani, če pa komu od bralcev pomaga se najde v tej knjigi pa toliko boljše…………….

KOt nebralec sem se knjige lotil z rahlo distanco a navdušenostjo hkrati, saj nism nekako zagret bralec, ki bi bil vajen brati knjige tako obsežne, navdušenost pa ker sem nekako čutil, da točno ta knjiga lahko prinaša novosti za svet….. Ta razklanost je v meni spodbudila, da začnem brskati po forumih kaj porečejo, našel veliko slabih stvari pač dost obrekovanja. Potem se nekega dne odločim, da je prav da o vsebini presodim sam, knjiga mi je prišla po nekem naključju v roke, in sem začel brati njeno vsebino. Kaj naj rečem, knjiga me je potegnila notri, ker je jo priporočljivo brati po navodilih, saj ravno maratonski bralci največkrat ne odnesejo ničesar ali malo…. Brskam, berem, knjiga me vleče, berem tako, da prespim dan ko se konča poglavje ( oz v knjigi psi je to poimenovano svet) navdušen nad njeno vsebino nekega dne spoznam, da pravzaprav ona bere mene! Kakšen občutek je to je skoraj nemogoče opisati, gre pa za edinstveno izkušnjo, ki jo lahko vsak posameznik doživi ( ne glede na starost ali izobrazbo) če le napisano znanje postavlja in gradi pri sebi čisto na novo in ne povezuje s tem da to ”že vemo”. Knjiga je sigurno ugledala luč sveta z namenom, da človeku pomaga do sreče in da vsak pride do tistega stanja kar opisujemo kot sreča. Seveda knjiga (psi) ni čarobna palčka in je treba vedeti, da vsak, ki je prebral stopil na pot sprejemanja, kaj bo s tem naredil pa je na vsakemu posamezniku. Kar lahko rečem je, ko bo s pomočjo to knnjige prišlo v to stanje sprejemanja in bo to predstavljalo večjo maso ljudi, ki bodo prišli do tega stanja, takrat se bo stanje v družbi začelo spreminjat na bolje in počasi se bo svet postavil na noge…. mogoče to ne bo v letu dni, niti v desetletju ali dveh ampak, važno da gremo proti pravemu stanju in ne nadaljujemo tam kjer trenutno človeštvo ”stoji” v stanju nesprejemanja…. Kar se tiče znanja lahko rečem, da ponuja revolucionarno metodo za odpravo disleksije ( ki je v strokovnih krogih veljala za doživljenjsko, obstajale pa so metode za lajšanje dislektičnih motenj branja), v svetu je to tako odrkitje kot bi nekdo rekel, da je odkril metodo po kateri je mogoče popolnoma odpraviti HIV…. ja prav ste prebrali…. velika stvar za človeštvo ampak to je šele začetek in malo kar je mogoče rešiti z razumevanjem znanja ki je v knjigi!

Tako, da vsakemu priporočam naj si sposodi, in presodi sam, mogoče res ni za vsakega ampak to ni problem, samo lahko bi nekateri živeli z malo manj predsodkov sploh če vsebine ne poznajo, knjiga tud pojasni zakaj lahko nekdo nekaj sodi ne da bi poznal vsebine in kje je vzrok! SPloh pa se mi zdi problem največji, pač, da je to knjigo uspelo zapisati slovencu in gre to mnogim v nos, to s marketingom in s ceno in ne vem kaj še vse…. Knjiga postavlja Slovenijo na zemljevid sveta po pomembnejših odkritjih v svetovnem merilu in na to smo lahko ponosni!