knjižni klub
Sisi!
Pri nas ze nekaj let podobno delujejo Bralni klubi. Vso stvar je takrat medijsko povzdignila dr. Manca Kosir, sicer pa so klubi organizirani v povezavi z Andragoskim centrom Slovenije (povprasaj njih) in Bralnega drustva Slovenije. Bralno drustvo Slovenije tudi izpopolnjuje nove kandidate, ki zele v svojih krajih voditi bralni klub. Jih je pa po Sloveniji ze toliko, da se je potrebno samo malce naokoli razvprasati… Ce ne pa lahko informacije dobis tudi na pri prof. dr. Meti Grosmann, ki uci na Filozofski fakulteti. BDS izdaja 2x letno tudi svoj casopis Glas Bralnega drustva Slovenije, ki ga prav gotovo lahko najdes v kaksni knjiznici.
Lep p.
sisi, predlagam, da ustanoviš bralni krožek, kjer bi prebirali tudi umazani realizem oziroma poetiko z družbenega dna, ki je čistunski bralski krožki (v katerem so večinoma buržoazne plemkinje želijobiti) največkrat ne opazijo, saj so prepričani v pravljični realizem oziroma urejenost zgodbe in njenih junakov. lucidnost. dolgčas. tak kurčev dolgčas, da že stoletja prebirajo ene in iste knjige z logiko, pravili in brez norosti. pisatelji in bralci bi morali včasih znoreti. stari prdec je rekel, da je ljubezen pes iz pekla, sam pa pravim, naj bo knjiga račun, ki ti ga da kurba. na specifikaciji naj piše, kaj ti je delala. zato ustanovi bralni klub na metelkovi, kjer že obstajajo sredine, ki spodbujajo literate, da berejo sami (lud literatura, kud kentaver), in kjer lahko pijem pivo, kadim, spahujem in prdim. cunamiji niso potresni valovi, dragi med.over.net. vse najboljše!
gosp(odičn)a kulturna,
meni se zdi dolg in glasen prdec, med katerim frčijo mikroskopski delci blata in se ustavljajo na spodnjem perilu, prav toliko kulturen kot vrhunski stavek priznanega pisatelja ali konzerviran drek. pravzaprav gre pri njem za sodoben psiho socialni performans, še posebej, če tiste, ki so deležni njegovega glasu in vonja, povprašamo, kaj čutijo.
kaj je kulturno? tisto, kar je kulturno večini? verjetno je govora o intimnosti?
lep dan želim vsem kulturnim in javno intimnim ljudem!
Tu vidim glavni problem moderne umetnosti. “Umetniki”, ki ne morejo (niso sposobni) prodreti iz anonimnosti in povprečja s kvaliteto, to poskušajo z različnimi vrstami provokacije, od navadnih nagravžnosti do raznih hujskaštev. Slaba novica za tovrstne umetnike je le v tem, da se konzumentom kulture prag sprejemanja provokacij zaradi tega stalno zvišuje in enkrat bo prišel do take točke, da nobena provokacija ne bo več “zažgala”.
se strinjam. če smo že omenili toleranco, bi rekel, da se prag zvišuje predvsem zaradi pomanjkanja inovativnosti in nekoliko manj zaradi provokacij. saj je že veliki markiz provociral, pa še danes dejanja, ki jih je opisoval, šokirajo množice in niso moralno niti pravno odobrena.
pri aristokratskih bralcih se bo kvečjemu zviševal prag čistunstva, ki bo dosegel takšno raven, da si knjig ne bodo več izposojali v knjižnicah, ampak jih kupovali, ker bodo izmenjane knjige postale preveč umazane. nikoli ne vedo, kaj so predhodni izposojevalci počeli med prebiranjem. tudi sam, ko sem še bral kot otrok, sem velikokrat brskal po nosu in z istimi prsti obračal strani. mogoče pa bodo prebirali z gumijastimi rokavicami. ali pa bolje – z elektronskimi čitalci.
zato napovedujem, da bo prav zaradi vedno bolj sterilne družbe, umazan realizem vedno bolj popularen, le bralci in njihovi krogi bodo zaviti v celofan ter komunicirali na neverjetne načine. tako kot midva zdaj, cenjeni anonimnež rovtar.
Pozdravljeni,
nimam nič proti romanu Gargantua in Pantagruel, bi se pa strinjala z Rovtarjem in njegovimi opažanji. Na živce mi grejo wannabe umetniki, ki mislijo, da so strašno kul, ker so pijani, zadrogirani, razcapani in govorijo neumnosti, ki jih mimogrede zapisujejo in se, ko se zbistrijo, prepričujejo, da jih je nagovorila višja sila umetnosti. Ne rečem, najde se kakšen inovativen eksperiment, ki bo morda odločilno vplival na prihodnost umetnosti, a žal je takih zelo malo. To je le moje mnenje in če bom zaradi tega zamudila vrhunec sinfonije prdcev, bodi tako.
Zanimivo, kako hitro pridemo do označbe wannabe umetnikov, ki naj bi bili pijani, zadrogirani … No, takšnih nihče ne jemlje preveč resno. Tudi drugi umetniki ne. Je pa zanimivo, kako hitro pridemo do delitve na tiste, ki so konformistični in všečni, in na tiste, ki naj bi provocirali. Kaj je za koga provokacija, je stvar osebno presoje. Velikokrat sem bil soočen z umetniškimi provociranjem, a v resnici mi je hitro postalo dolgčas. Se pa včasih zgodi resna provokacija, na katero ne veš, kako bi se odzval in v zadregi ostaneš tiho ali pa vzvišeno rečeš, ah brez veze in tako prikriješ svojo stisko. In pri tem sploh ne gre za prdenje ali druge skatološke dejavnosti.
zicleder, čeprav ne pustiš, da bi bil provociran, in svoja čustva držiš na povodcu, si reagiral na provokacije v tej temi. morda z nami deliš, kaj si občutil, ko si pisal svoj post?
dragi bralci, glejte, sam sem en izvod svojega knjižnega prvenca podpisal s svojo spermo (saj prvenec govori o ankhu in zalivanju zibeli življenja s tekočino življenja, ki je človekov največji užitek in čudež). ta izvod sem potem poklonil dobrodelni dražbi. prodali so ga, povedati pa moram, da mi je prišlo izjemno hitro, verjetno celo hitreje kot v otroštvu, ko sem prvič posegel po palici večnega življenja. kaj sem razmišljal o tem, ko sem si ga otresel, pa bom zaenkrat zadržal zase. če se vam to ne zdi umetnost, je to vaša pravica, me pa zanima, koliko bralk oziroma bralcev bi prebiralo takšno knjigo, ki ima notranjo naslovnico podpisano s tekočino življenja … bi jo vi?
Dragi Gregor Rozman,
kot sem rekel, kaj je provokacija, je stvar osebne presoje. Tako je tudi moj odgovor po tvoji presoji reakcija na provokacijo. Jaz sem mislil le, da sem podal svoje mnenje, ker sem imel čas, poleg tega se tudi sam ukvarjam z za nekatere precej provokativnimi teksti, in me take debate zanimajo. Nikakor nisem rekel, da se ne pustim provocirati, rekel sem le, da me take stvari velikokrat zdolgočasijo, no morda je tudi to namen provokatorjev.
kogar resno zanima kontakt osebe, ki je kupila unikat, naj piše na gregor afna rozman pika si, čeprav še danes nisem prepričan, ali je delo kupila pravna ali fizična oseba. je pa unikat sicer presegel ceno iz redne prodaje, če te to zanima, kulturna. 🙂
zicleder, nisem vedel, da si tudi sam v tem vražjem poslu. no, sam sem izključno ljubiteljsko in začetniško, se pa strinjam, da provokacije prevečkrat nastajajo že zaradi provokacije same, in da bi skrile primanjkljaj, ki je nastal v kvaliteti dela. podobno je z vezami in poznanstvi. slovenija je majhna, in če želiš, da uspeš, pa obenem nimaš talenta, moraš zanič juho bodisi dobro začiniti ali pa poznati nekoga, ki jo bo tržil kot eliksir večnega življenja.