Zgodila se mi je neka precej neljuba zadeva…. Pred meseci sem bila v knjižnici dolžna neke knjige. Ker stanujem precej daleč stran od omenjene knjižnice, sem knjige poslala (zamudnina okoli enega meseca). Pomotoma sem poslala zraven teh knjig eno redko knjigo, ki je nisem dobila prej v nobeni knjižnici, zato sem si jo sposodila iz zasebne zbirke. Ker sem to knjigo sedaj iskala vsaj dva meseca po celem stanovanju in še dlje, sem se končno, za vsak slučaj, spravila pogledat tudi na cobiss. In kaj vidim? To redko strokovno knjigo imajo v seznamu svojih knjig. Naj še enkrat povem, da je prej ni bilo dobiti v nobeni knjižnici. Sedaj me pa zanima naslednje: Morajo imeti knjižnice kakšne dokumente ali račune iz kje so knjigo dobavili? Menim namreč, da so v knjižnici mislili, da sem jim knjigo poslala namesto zamudnine in jo uvrstili med svojo zbirko. Je to možno ali bi me morali pred tem kaj obvestiti? Kako lahko dokažem, da je knjiga morebitno moja? Doma imam ovitek, ne spomnim pa se ali je bila knjiga podpisana… Kakšna pomoč bi bila zelo dobrodošla, hvala. Pop

kot prvo – lahko bi te vsaj vprašali, kaj je s tisto knjigo! verjetno so pa mislili, da si jim jo poslal kot dar oz. “odškodnino”.
v primeru daril naj bi v inventarno knjigo napisali, od kod je knjiga prišla. seveda če gre za kakšne vestne knjižničarke. ne vem pa, če knjigo lahko zahtevaš nazaj. pojdi k njim in se zmeni. glede na to, da je knjižnica javna ustanova, mislim da lahko zahtevaš, da ti dovolijo vpogled v inventarne knjige.

Hvala za informacijo. Zadeva se je uspešno rešila, knjiga je dejansko bila moja, na srečo je bil notri podpis lastnika, tako da kakšnega dodatnega dokazovanja ni bilo. In moram reči, da so bili zelo prijazni (razen prvega knjižničarja na katerega sem naletela po telefonu).

Seveda – poslala si knjige in se izognila zamudnini. Priročno.

Miški, ne vem v katero knjižnico zahaja popcorn, ampak v naši se ne bi na takšen način izognil plačilu zamudnine. Enostavno sistem ne omogoča dvigovanja knjig, dokler dolga ne poravnaš. Naši knjižničarji trdijo, da se zamudine ne da kar “izbrisati” – ali je to res ali ne pojma nimam, vem da sem vedno plačala, četudi samo za 3 dni. In tudi pošteno se mi zdi tako. A ne?

Miški in kaj potem? Ob naslednji izposoji bom morala dolg odplačati. Si želela s svojim komentarjem morda dodati še kaj, kar ni očitnega?

In iz Ljubljane v Gorico iti samo zato, da bom vrnila knjige je večji strošek, kot 1000 sit dat za poštnino.

zamudnina se sicer da izbrisat, ampak ne vem, zakaj bi jo, če so ljudje šlampasti. kazen mora bit.

Na Japonskem imajo boljši sistem: ni denarnih kazni, a toliko dni, kolikor zamudiš, toliko dni si ne moreš izposojati knjig. Lahko jih vrneš tudi ponoči in med prazniki v poseben nabiralnik.

hja, sam nas sistem gre pa bolj na roko knjiznicarjem, saj lahko knjiznici s prisluzenim denarjem se kaj kupijo.

No ja, zamudnine sploh ne bi bile potrebne, če bi pravočasno vračali izposojeno gradivo. Prihodek od zamudnin pa knjižnice porabijo za nakup novega gradiva, kar je v korist bralcem, ne pa knjižničarjem. Tudi knjižnice pri nas bi, če bi imele dovolj sredstev, nabavile in namestile posebne trezorje za vračanje gradiva izven delovnega časa, saj bi s tem uporabnikom olajšale vračanje gradiva. Žal se jih večina srečuje že s pomanjkanjem sredstev za normalno “obnovo” knjižnične zbirke. Vsekakor pa svetujem, da ne čakate na opomine o zamudnini; če imate opravičljiv razlog (npr. bolezen), da gradiva ne boste mogli vrniti pravočasno, pokličite svojo knjižnico in ji to sporočite. Sicer pač poravnajte zamudnino, pa mogoče kdaj knjižnici še poklonite kakšno knjigo, ki je ne potrebujete več – kdo drug je bo vesel, mogoče si je ne more kupiti, si jo bo pa lahko izposodil. Za vsako knjigo ali drugo gradivo je pa seveda natančno zapisano, kako je bilo pridobljeno (nakup, dar, zamena) in kdaj. Če kdaj vračate knjige po pošti, ne pozabite priložiti kratkega dopisa, v katerem knjižnico obveščate, katere knjige vračate (kopijo dopisa pa si ohranite za svojo evidenco). Če bo knjižnica ugotovila, da je v paketu še kaj, kar ni na seznamu, bo pozorna na to; če pa ne priložite dopisa, bo menila, da ji nekaj pač podarjate; še zlasti, če z vračilom zamujate, dolgujete zamudnino ipd. mogoče ni odveč pojasnilo, da gradivo vračate po pošti, da pa boste dolg poravnali ob naslednjem obisku. Rek, da dobra beseda dobro mesto najde, je prav lep! Knjižničarji smo zaradi vas – bralcev, seveda pa naredimo tudi kakšno napako. Na te nas morate čimprej opozoriti neposredno, potrudili se bomo, da nesporazum razrešimo.
Marija