Zanima me, katere knjižnice obiskujete in zakaj?

knjižnico Tabor v Mariboru, ker je bila najbližja, ko sem hodila v osnovno šolo. Zdaj sem navajena nanjo in na knjižničarke.

V Delavsko knjižnico v Ljubljani, in sicer zaradi nekaj res sposobnih in prijaznih knjižničark in knjižničarjev.

Razen v knjižnice na Filozofski fakulteti hodim še v knjižnico Šiška, ker pač živim v bližini in sem nanjo navajena, vpisana sem pa še v Slovansko knjižnico in v Otona Župančiča, kjer me največkrat vidijo v Delavski knjižnici.
Prijaznost in sposobnost delavcev nima nič s tem, povsod se najdejo izjeme. V nekatere knjižnice hodim zaradi potrebe študija, v večino sem pa vpisana zato, ker imam rada večjo izbiro in ponudbo. 😉

V študijsko knjižnico Ravne na Koroškem, čeprav se peljem mimo knjižnice v Slovenj Gradcu…
Tako, kot je rekla predhodnica, prijaznost nima ravno velike veze, zavedam se, da ima lahko človek slab ali pa dober dan…..gre mi za večjo izbiro, tudi malo manj lahkotne knjige, vsaj pred časom v SG ni bilo možnosti poslovanja prek interneta (za zdaj ne vem!). Kar nekaj mi pomeni ne samo podaljševanje izposoje, bolj to, da si lahko v miru pogledam od doma, kaj je na voljo, si rezerviram in v knjižnici samo še dvignem. Čeprav – če imam čas, uživam ob sprehodu med policami in iskanju zanimivih knjig.

Osrednjo knjižnico v Kranju – ker mi je pač najbližja.
Edina stvar, ki me trenutno moti je ta, da je oddelek za odrasle v nadstropju in zato ne morem tja z vozičkom. No, a tudi otroček raste in zdaj, ko bo toplo, bova šla pač z nahrbtnikom.
Nad prijaznostjo nimam pripomb, sploh bi pohvalila knjižničarke na pionirskem oddelku, ki so mi vedno pripravljene priskočiti na pomoč pri izbiri knjigic za starejšo hčerko.