Nikoli nisem bila tip za kuhlo in cunje. Bolj knjige, študij, debate. Zdaj pa sem doma z dvema mulčkoma in imam občutek, da sem stalno v zamudi. Počutim se, kot da sem počasna, da nič ni dovolj dobro. Pa ves čas nekaj pucam, kuham, pospravljam. Ampak ko pride moževa mama, me kar zvije. Gleda, tiho je, ampak jaz vem. Vsaka žlica, ki ni na svojem mestu, jo moti. Tast tiho sedi, ampak čutim, da si misli svoje. A še kdo drug dobi tisti občutek, da si padel na izpitu gospodinjstva, ko pridejo “ta veliki” na obisk? Moj je sicer čudovit, pravi naj ne kompliciram, da vidi koliko se trudim. Ampak jaz se vseeno počutim kot da ne znam biti prava gospodinja. Ko gledaš druge mame, vse lepo gladko teče… jaz pa sredi dneva še v pižami in z mrzlo kavo.

Vse je v tvoji glavi.

Zakaj bi kot ženska morala biti gospodinja? Če se ima tašča za tako dobro gospodinjo, zakaj ni njen sin dober gospodinjec? Če res gleda na vse “napake”, ji že enkrat zabrusi, da je slabo vzgojila svojega sina, da si tudi ti upala, da bo znal skrbet za gospodinjstvo tako kot zna ona. Pa ima obe roki levi …

Sicer je tole lepo

Moj je sicer čudovit, pravi naj ne kompliciram, da vidi koliko se trudim. 

Lahko pa bi še kaj pomagal…

Ne sekiraj se..jaz sem ena taka bila kot ti, danes pa 60+, pa vedno manj kompliciram, še vedno ne znam kruh.cmokov naredit, torte, štrukljev…ne drgnemo već, vseeno živimo.

Ostani taka kot si, uživajz otroci!!

Če je pospravljanje in kuhanje tvoj največji problem …. men se zdi bol žalosten vajin odnos, da vse o čemer razmišljaš ko jo viddiš je prah in posoda.

Tašča gor ali dol…

Če si ti sredi dneva v pižami in z mrzlo kavo , si precej lene sorte. Da imaš pri taki sceni slab občutek, ni kriva tašča, sama si kriva, raje začni kdaj delat.

Čvekat zna vsak.

Ti se vsaj trudiš in že to je zelo pozitivno. Verjamem, da vsaj malo ceni.

Moja tašča ni bila gospodinjski tip in je mene spraševala, kaj in kako se naredi.

Jaz sem se tako počutila kot ti, ko je prišla kontrola v hišo, beri moja mama. Ej, to pa je bilo. Isto. Samo mimo je šla in sem imela slabo vest in občutek krivde. Pa je tudi bila čisto tiho. Pa sem bila super perla v primerjavi s tabo, ali katerokoli drugo, ki sem jo poznala.

Muahaha … res je!

Avtorica, ti si en prisrčno skromen, pa vendarle malce (upajmo, da ne vedno bolj) bolesten in maničen prfekcionist. In vse navidezne razloge, ki jih nanašalno pobiraš iz okolja, bo tvoj um izkoristil, da te muči in priganja k še večji dovršrnosti in odličnosti brez razloga. Pa če ti tvoj dragi še tisockrat reče, da si top gospodinja in žena in mati, tebi, my dear, dobto vem, to ne bo pomagalo, saj boš ti – že zaradi dvoma, ki ti ga sugerira um (dvom v pristnost ljubezni bližnjega) – še v bodoče stremela po  večji perfekciji, ad abdurdum, do absurdnih dimenzij.

Stari, dobri Freud je temu rekel nevroza. Nevroza je vsakršno vztrajanje v nenehni potrebi zadovoljitve naših potreb po lakomni pozornosti. Ti tudi takrat nisi prav zares srečna, ko ti stvari gredo več kot očitno zelo dobro od rok. Najbolje zate bi bilo, če bi ti mož neprestano govoril, da si perfektna. Pa tudi to ne bi nikoli zaleglo, ker ti preveč dvomiš v vse, da bi jim lahko verjela, da so pristno navdušeni nad tabo.

Deluje, kot da so ti starši izkazovali večjo naklonjenost  zgolj takrat, ko si dosegala izjemne rezultate v merjenju spretnosti in moči z drugimi, ko si bila otrok. Nekje tukaj, v zgodnjem otroštvu, v tem nepreglednem grmovju in zaraslinah tiči zajec. Posekaj grmovje in pokazale se bodo prave stezi-ce, pokazala se bo gola in pekoča resnica tvoje preteklosti, pokazale se bodo odprte rane … in v objemu ljubeče, Tvoje nove družine naj se te rane pozlatijo. Toliko.

Tudi meni je to prvo prišlo na misel. Sredi dneva še neurejena in v pižami. Torej imaš težavo s koncentracijo in organizacijo, da si ne zmoreš organizirat dneva. Imam tri majhne otroke in ko sem bila na porodniški sem vse uredila dopoldan, ko je otrok spal, sem pospravila, skuhala, v trgovino sem hodila, ko je prišel mož iz službe, da je čuval otroke, jst pa po opraVkih in to je še vedno tako, vedno grem po nakupih sama, vrečke zložim v avto in nato mož vse odnese v hišo in pospravi. Imamo pa tudi sedaj vedno vse lepo pospravljeno, ker pospravljamo sproti in nismo leni.

Sredi dneva v pidžami, nestuširana in z mrzlo kavo ?.. S samo dvemi otroci?

Ojojoj…ti si pa res nedisciplinirana in lena.

eh dej se no sekirat pa nepospravljeno stanovanje? pa komu mar? pri dveh majhnih otrocih imajo pospravljeno samo obsesivne kompulzivke in tisti, ki jim vse naredijo drugi.

Pridna!

Za Staro forumašico, seveda.

v glavnem , Avtorica…nismo vsi enaki , …ampak tukaj ti bodo pisale super ženske , z večopravilnimi talenti, kako z lahkoto to one vse, to so pač ekstra srečnice tukaj, vse z tako lahkoto in rojevajo tja v menopavzo, gospodinjijo non stop, , za moža ekstra trdijo, da jih ne vara, nee moj že ne…yep, takole je tukaj, ,…mah ni da ni , ko bereš- glej in se čudi…- kot roboti , tako  da se ne sekiraj , pazi da ne boš izgorela v vnemi ugajati …

si bolj razmišljujoč tip in te potegne ta dinamika časovno…mogoče si pomagaš z urnikom, ne vemo starosti- mulčkov- , si še na porodniški, gresta v vrtec, šolo, …urnik opravil bi ti časovno pomagal, da bi zjutraj vstala pol ure prej, se uredila, poskrbela za mulčka , ne vemo ali jesta zajtrk doma ali v vrtcu…manjka bolj podrobno vsakodnevna dinamika časovno, kje morata mulčka biti, sta doma …ne opišeš podrobnosti…

kaj pa , da se da mulčka v vrtec, ne napišeš starosti, mogoče vsaj eden obiskuje vrtec in je vse lažje potem …kot praviš si študijska, …potem veš, da je pri študiju važen plan študija, saj ne moreš vsega naenkrat predelati in se učiš po sklopih , predeluješ, predabatiraš, drugače te količina študija spravlja v stres , je tak…?

tako je tudi v družini, skupnem gospodinjstvu pomemben plan, debatiraš z možem , da funkcionira, okvirni plan za vsak dan, otroci potrebujejo vsakodnevno časovno rutino, da ni kaosa in so vsi nadraženi ker je vse razpuščeno …torej- vstajanje , urediti sebe, zajtrk, delo z malčkoma, igra, igrišče.., kosilo, spanje otrok, vse daj v časovni okvir, pač z malček odstopanji…pa ne težiti k popolnosti v čiščenju in pospravljanju dokler sta otročka mala, raje več zunaj in domače skuhano, kot neko pucanje non stop, …to so prioritete .

poskusi in poročaj, kako ti bo uspelo osvojiti, da boš v trenirki ali pajkicah in majici in spila vročo kavico, maš ti to, vaja in vaja…že za jutri načrt …

bo treba pa kar po  vojaško, red , rutina, disciplina, postavljanje meja, mož naj se tudi ukvarja z otrokoma, očetovski lik je zelo pomemben , drugače ti že zdaj mulčka rasteta čez na čez , če se še obleči ne utegneš , te sukata oh in sploh , kaj je to zdaj za ena permisivna spet, tak se ne vzgaja puhnica, taščo na ignor, ti si šefica svojga lajfa, ni ona s tabo v postelji ali pač …

Imaš dva majhna otroka in ni ti lahko. Vem, kako to zgleda, sem rodila in vzgojila tri. Ni treba, da imaš slabo vest. Boš prišla v leta, ko boš odlično osvojila kuhanje, pospravljanje, peko peciv, itd.

Sedaj imaš majhna otroka in to je prioriteta. Zaradi drugih se ne sekiraj.

Ti pa vseeno svetujem, da zjutraj vstaneš, se umiješ, počešeš in preoblečeš. Nedopustno je, da si čez dan v pižami!

Za kavo si zvečer napraviš kafetjero, zjutraj jo samo pritakneš in imaš kavo takoj skuhano. Res ni potrebe, da piješ mrzlo kavo, ker je zanič.

Zaradi tašče se pa ne sekiraj. Če jo kaj moti, naj ti pomaga pospraviti, ali pa vnučka odpelje za eno uro na sprehod.

Punica, tu gor je fajn  tema ravno zate  o -Permisivni vzgoji ali rabi otrok toliko svobode – pa si poišči in preberi , ker pri vas je toliko svobode, s strani otrok, da je pidžama popoldan in mrzla kava še najmanj. Tašča je izgovor, kot klic na pomoč . Pa brez zamere, še je čas.

Čuj, ko grem jaz h tamladim, ne hodim tiho naokrog, kot sanitarna inšpekcija, ampak vidim samo vnuke in se takoj kaj menimo in cartlamo. Saj z malimi otroci ne more bit vse zglancano, razen če se zelo malo ukvarjaš z njimi.

Še moja tašča, ki je bila pravi manjak za čistočo, ni nikoli nič omenla in imela pripomb. Ko se je zmenila z nami in vnučkami, je vzela metlo in mi pometla stopnišče, pa še kaj. Uživaj z otroci, mirno tudi v pižami sredi dneva. Ko je.e,  kaj si kdo misli. Njegov problem.

Sredi dneva s pižamo? Torej nimaš discipline. Vedno sem se takoj  zjutraj preoblekla , pižame nikoli nisem nosila kot za spanje. Takih ko si ti, je danes velik,o ne znajo kuhati, ne pospravljajo. Tašča je vljudna in tiho, misli si pa svoje. Kot si jaz, ko vidim sinovo punco, ki isto nič ne zna. Pa ni treba znati kuhati, imaš super enostavne recepte, vsak ki bi želel, bi lahko dobro skuhal

v prvem stavku si si fs lepo povedala. nisi ne mamica ne gospodinja. ti si moderna ženska. ti nisi za to. ti rabiš doma hišno pomočnico. ki jo bo mož guzil in boš imela mir. tisto 1x na teden kaj tebi zadostuje tak ni nič za njega. ti ne da ne znas bit gospodinja ker to nisi ampak ti ne znaš niti z ljudmi delat. ti nisi sedaj gospodinja, nikoli nisi bila in nikoli ne boš.  ker te je vzgajala mamica.  ker ti je bilo gospodinjstvo prikazano, kozt majn vredno za žensko ponžujoče.  ti nisi to.  ne morešspremenit 30 let indoktrinacije. žal.  kar ti lahko narediš paspet nisi naredila, je da si sexy. tudi to nisi. ne znaš bit. tvoj mož, bi tebe moralnagnat v gospodinjstvo ne da te tolaži. ti rabiš garbanje ne tolažbo.  in ti to veš. sam on ne ve. jaz vem. če nisi gospdinja bodi fsaj sexy. če boš sexy, no tast pasel učke na tebi in taščo boš prisilila v  drugo mišlenje, da se bo sekirala in zgražala in ne bo gledala na kuho.  niti to ne znaš.  tvoj mož, bi te moral postavit pred vrata. al boš v posli kurba, v kuhni kuharca in z otroci mamica, ALI PA SE LOČIM.  in ti bi to postala, ker bi morala. ker čutiš ne izgubo ampak poraz, če bi se moški ločeil od tebe. ampak s teboj je treba tako. nahard.  tvoj mož pač ne zna. kerj e beta luzer. ker z lfasamcom ti ne bi zdržala. so ti sexy, ampak ne preneseš moške avtoritete. zato ti imeša tegapezdeta doma. edino ta te je želel. če bi imel izbiro  drugo bolj hudo prasico, vrjami bi zbral drugo. to je resnica. in kaj boš sedaj? nič, isto bo naprej. in ko ti bo tvoj luzer poiskušal postavit mejo, se boš ločila.  morala pa bi it na terpaijo. k moškemu terapevtu.  tvoj mož bi še celo dovolil da te črn terpavet fuka kolko hoče, sam da bi se ti normalizirala.  poglej.  iskreno.  za nobeno rabo nisi. to je resnica. to sama vidiš.  sram bi te moralo biti.  niti tasu ne znaš ritke kazat, minič, tange. nula od nule.  in pol mi kdo reče zakaj moški ne maramo takih kvazi intelktualk. ker to ne deluje. zato.

Jaz tudi nisem gospodinjski tip. Priznam. In potem dobiš še 3 cmerave, naporne dojenčke (ne hkrati, en za drugim lepo na 2 leti, haha). In ja, tudi jaz sem bila kdaj še dopoldne v pižami in nepočesana. Sem bila zato lena? Absolutno ne. Bila pa sem utrujena, izčpana, pogosto lačna in tudi počutila sem se malo brezupno, ker sem vedela, da je še en kup stvari za pospravit, naredit, skuhat, ura pa je bila komaj 10.00 zjutraj. Moji dojenčki pač niso lepo in pridno spali po 2-3 ure. Če so spali 30 min v kosu, je bil to dosežek. Dojili so se po pol ure. Cmeravosti je bilo za izvoz. In potem le poskušaš preživeti – da ni skos jok, da uspavaš, previjaš, preoblačiš, da dojiš in da vmes, če se da, daš še prat cunje, prat pomivalca ali pa da morda skočiš na wc.

Seveda to perfektne mame, ki so super organizirane in nadvse navajene vseh gospodinjskih opravil delati medtem ko si nanašajo maskaro, ne razumejo. Ampak nič zato. Zato njih ne sprašujemo, kako preživeti.

Torej: jaz bi tako taščo dala malo na stranski tir – pride naj v nedeljo, ko je doma tudi mož, da lahko skupaj poskrbita za otroka in gospodinjstvo. Tako bi se jaz bolje počutila. Če pa bi slučajno še vedno videla, kako zavijanje z očmi, bi vprašala (naivno kolikor se le da), ali je npr. narobe kaj s kavo? Ne? S čim pa? Vidim, da vam nekaj ne ustreza. Le kaj? In jo spraviš v zadrego, da bo nehala buljit okoli. Če pa pove, da jo moti “ta in ta žlica”, pa bi ji rekla, da jo imam sicer rada kot mamo svojega moža, ampak da ne dovolim, da me ponižuje v lastem domu, kjer se trudim za blagom moje družine. In naj se odloči sama. Gre ali pa se prilagodi. Prej pa povej možu, da kaniš to narest, da ne bo potem ognja v hiši.

Veš kaj, draga mlada mama, čez dvajset let se noben od tvojih otrok ne bo spomnil, kako si imela spucano kuhinjo in vse ostalo, dobro pa se bo spomnil, kako si skupaj z njima skakala čez luže, tekmovala v teku, igrala odštekane igre in brala pravljice. Moji odrasli otroci nimajo več pojma, kako in koliko smo imeli pospravljeno, spomnijo se pa, kaj smo skupaj počeli. Veseli se, otroci so samo enkrat majhni, ta čas se ne povrne in škoda ga je zapravljati za več kot nujna opravila, pri katerih pa otroci, ko so še majhni prav radi sodelujejo. Na ta način jih navajaš, da bodo sodelovali pri domačih opravilih tudi kasneje, da ne boš ob dveh velikih jamrala, kako si za vse sama. Pa srečno!

Točno to. Sem tašča in k ta mladi grem na prijetno druženje in ne v inšpekcijo. Crkljam vnuka, s sinom in snaho pa se pogovarjamo o doživetjih, pogledih na svet, se smejemo, si damo nasvete vsak iz svoje stroke, če je treba, predebatiramo politično sceno, tudi opravljamo. Če kdaj rabita pomoč, z veseljem pomagam, mi pa na kraj pameti ne pride, da bi komu solila pamet. To je njihov dom in njihova pravila in se s tem sploh ne ubadam. S snaho imava prijateljski odnos, rada jo imam, vedno sem zaupala svoji vzgoji, da bo sin znal najti pravo dekle zase. Do kdaj je v pižami in ne umita, mi je res zadnja skrb. Tudi sama sem včasih do opoldne, če imam možnost.