Srce:

Seveda ne!

Bom pa ze vedel, sa nisem od vceraj? 😂

A res?

A kar razlagaš in naštevaš, kaj vse imaš?

Potem te pa res vsi toplo sprejmejo in te res nimajo za osebo polno napuha!

Ne gre za to, da skrivaš! Samo ne razlagaš, ne naštevaš, kaj imaš!

Imam odlično prijateljico iz oš in z njeno družino gremo većkrat na dopust z našo barko, v hišo na obali gre lahko kadarkoli želi. Pred njo nič ne skrivam, se pa tudi ne baham. Je pa ena redkih, ki je res prijateljica.

Meni je vcasih v hisah neprijetno in sem raje zunaj, vcasih se mi zdi slaba energija hise, vcasih je pa vse tako upedenano, da tudi pogledat ne upam, da kaj ne pokvarim, kaj sele, da se usedem ali cesa dotaknem in sem raje zunaj.

Vcasih tudi kdo od znancev kupi nov avto, pa samo pokimam, ce misli, da je njemu ok, tudi prav, a pri tem denarju bi jaz kupila kaj boljsega in ne mislim bolj luksuznega, ampak bolj prakticnega.

Ce ima kdo ob tem pomisleke, da sem zavistna, naj jih ima, njegov problem, sama imam dovolj zase in svojo druzino, nimam nobene potrebe po zavisti.

Imamo prijatelje, ki so si zgradili hiso, nova, par let stara, moderna, kvalitetno izdelana in opremljena, pri njih se pocutim super, ker v hisi odseva zivljenje, kljub temu, da je vse upedenano.

Znanci imajo kakih 10 let staro hiso, on je racunalniski frik, vse na gumb, vse smart, stalno dopolnjujejo, polno nekih gadgetov, a vse okusno opremljeno in v stilu, tudi pri njih mi je prijetno, ker clovek odseva, da je vse to tocno njegov stil in v hisi se vidi, da poteka druzinsko zivljenje, da je ziva.

Problem je, ko hisa ne zivi, ampak je vse samo lepo, moderno in urejeno, njeni prebivalci pa razsuti.

ful je takih zavistnežev. Tudi med otroci. S tem, da zavzamejo distanco in začnejo napletati povsod kjer ugotovijo, da pa eni imajo radi svoje otroke, jim marsikaj privoščijo (dogodki,izleti,tečaji,prehrana,stvari..) in ko jih spustiš v dom, povabiš za mizo, pelješ na izlet..jih zatrokira neka mržnja in zavist (resnico o lastni bedi nekateri težko prenesejo-kot tvoja sodelavka, ki očitno živi na/v precej slabšem) in se distancirajo, postanejo formalni,hladni in začnejo sčasoma osirati in rušiti. Žalostno in patetično. Od takih itak nikoli ne bo nič pametnega/kvalitetnega. Distanciraj se pač še ti in bodi hvaležna, da si ugotovila, da je pač navadna budala.

Ti, a ves, ce pogovor nanese, povem, kaj imam, cetudi gre za popolne neznance, znance ali sosede, nimam tezav s tem, vse sva z mozem sama pridelala, dobesedno sama, ker nama nihce ni imel kaj dati in nimam nobene slabe vesti, pa tudi ne potrebe, da se hvalim, ker z imetjem se pa res clovek nima kaj postavljat pred ljudmi.

Kaj bi morala podatke nalepiti na oglasno desko? Naj bi tja obesila tudi bančne izpiske ali druge izpise morebitnega premoženja? Saj je vse na GURSU, če bi koga slučajno zanimalo. Vprašal naju nikoli ni nihče, če imava kje kakšna zemljišča. Da bi se pa kar sama začela hvaliti, pa noben od naju ni tak tip. Kot se spomnim, sem jo glede nakupa parcel na splošno celo želela opozoriti na neke stvari, a me niti ni poslušala, ker je mislila, da mi je to španska vas.

Morda je pa avtorica le hotela ponazoriti, kako hišo ima in da je verjetno sodelavka zaradi tega zavistna. Morda bi bila že tudi samih sten in vrat. Imam tako sosedo, ni prijetno, pa se z ničemer ne mečemo ven, moji delajo res veliko, jo pa vidim, da jo žuli in sam čaka, kdaj me dobi na samem. Da mi vrže potem kaj naprej. Meni se zdi, da je to kar bolezen.

Sicer pa, še dobro, da se pogovarjate o množičnem vrednotenju, ko so gradili in v nulo obnovili in imate vi dražje kot službeni sosed smešno nizko ceno. A to ste sporočili tja na Gurs in Občino, da ostane za več službenih kafetov ter peciv? Morda je avtirica kot nova pečena pojamrala po Slovensko v službi. In se he pol tista non stop sprehajala mimo njene bajte, da s kafetom in orto dobrim pecivom le potrdi, da ji bodo preveč novega davka računali. Imela sem ala  prijateljico, ki je venomer nosila draga darila. Prav. Jeza ali užaljenost je bila, ko sem pač manj prinesla. Zato je tudi tam, kjer je. Nikdar nisem spostovala ali cenila ljudi po imetju. Ampak res, kako jo nisi povabika na tist zanikr kofe že v službi, predno se je mogla mem tebe šetat? Da se ti zatakne kofe, kaj šele pecivo. Še v službi pol. 😅🙃☺️

Z vsemi sodelavkami in sodelavci smo se lepo razumeli. Nikoli pa se nismo obiskovali in hodili po hišah. Prav iz tega razloga, da ne bi bilo opravljanja.

Še zdaj, po več letih, se sodelavke dobimo parkrat na leto v slaščičarni ali v kakšnem lokalu. Popijemo pijačo, malo poklepetamo in gremo domov. Nobenega opravljanja, obiranja in zavisti.

Služba je služba, družba je družba.!

Ko imaš nekoga blizu, ki si deli isto službo, pač sklepaš da je v podobnem finančnem stanju kot ti sam. Če se potem izkaže, da se ta človek kopa v denarju, se pač lahko vprašaš več stvari. Jaz se vedno bolj pogosto sprašujem od kje denar, če pa vem kakšno službo opravlja, kakšno izobrazbo ima. Na Loto zadane en na milijon, bogatunov je pa vsak dan več. Ko ne razumem, odkod tak življenjski slog in tak bajen denar, se običajno tudi sama umaknem od takih. Za vsaj eno tako odločitev potrjeno vem, da je bila pravilna. Ne želim, da se moje ime povezuje z osebami, ki se nelegalno okoriščajo.

Glede zavisti kar verjamem. Človek si ne more predstavljati, da to doživi od lastnih staršev. Tudi od sodelavcev in prijateljev že doživeto. Nikogar ne vabim in nič ne razlagam. Glede  znamk aparatov  govorim polresnice. Edino pasmo psa povem pravo.

Joj kakšno obračanje besed. Seveda je zavistna ta sodelavka, kaj pa drugega. Če nekdo gre mimo, povabiš, če se dobro razumes. Ne vem zakaj bi moral skrivati svoj dom. Slovenci so zelo zavistni , ampak samo do tistih, za katere imajo občutek da se lahko primerjajo z njimi. Kaj vse sem že doživela. Imamo lep dom in tudi na morju lepo hišo. Poslušala sem kako imamo grdo hišo, zastonj jo ne bi marali, na morju isto, zastonj jo ne bi marali. Hahah, notri pa ven skozi ušesa , predvsem pa se je treba  odmakniti  od takih ljudi .

Za dedovanje še nisi slišala? Za poroko s finančno dobro stoječim človekom tudi

Kaksna zavist, vendar. Sodelavka je pri avtorici  videla mis, ki je stekla za omaro.

Avtorica, nisi pomislila, da sodelavka ze prej ni nameravala postati tvoja prijateljica, ampak se je do tebe obnasala, kot se je, iz vljudnosti, zaradi bontona, ker je vzgojena? Njeno prijaznost si ti prebrala kot zeljo po prijaeljstvu. Opravila je se vljudnostni obisk, ker ni hotela biti nevljudna in razzaliti, ce bi zavrnila obisk. Ker ti se vedno narobe razumes njene vljudnostne signale,  ti zdaj subtilno zeli pokazati, da v sluzbi ne isce prijateljic.

Ma ja, jaz sem pa doživela hvalisanje lastnikov hiš, prav na bruhanje ti gre. Kje so kaj kupili, vsak kos posebej, vse je nekaj spešl make, lalala…in to odbija. Doživiš “mi smo posebni, mi imamo” vibe. In te mine tja hodit, se družit. Dovolj je, da že samo začutiš tako energijo. Imam se za posebnega, za oh in sploh, v naši hiši je vsak detajl premišljen, bla bla. Nikomur se ne da to hodit  gledat in poslušat.

In eni in drugi prevec gledate na vse skozi denar. Velja za tiste, ki imajo in za tiste, ki imajo manj. Zivljenje je vec kot denar. Dokler vam bo merilo za uspeh denar, tako dolgo boste nesrecni.

Morda se kdo res pri nas ne počuti dobro, ker naš stil opreme, življenja, ni podoben njegovemu.

Da pa kar nekdo oceni, da imamo kose zaradi razkazovanja?! Je možno, da kupimo enostavno to, kar nam je všeč, je udobno, praktično?

Vetjemite, da sedežne, pocivalnika, jedilne mize, stolov in vsega ostalega nikakor ne bom izbirala v prvi vrsti glede na videz, smpak na udobje! Pitem p seveda pogledamo, katera barva, material, najbolj pristaja prostoru!

Nekateri imamo tudi dobre plače(ki jih zaslužimo) in različne bolj ali manj pasivne prihodke, ki izvirajo iz 20+ letnega  investiranja. Ta sredstva za investicije so nastala v prvi vrsti, kot posledica življenja pod svojimi finančnimi zmožnostmi.  Presežki prihodkov na odhodki nato s pomočjo obrestno-obrestnega računa na daljši rok delajo čudeže.

Sicer si kar precej privoščimo, vendar v vidne stvari, nikoli ne dajemo več kot je povprečje v naši soseski. Ko gremo nekajkrat letno na počitnice v tujino tega nikjer ne objavljamo.  Otroci tudi o tem s prijatelji in sošolci nikoli ne govorijo. Nikoli ne kupujemo oblek, ki poudarjajo znamko – obstajo sicer tudi precej kvalitetne/drage obleke, ki imajo znamke, ki jih večina ne pozna.  Navadno ne hodimo v lokalne drage restavracije.  Premoženja tudi ne hranimo v nepremičninah….

Zakaj skrivamo? Poglejte določene komentatorje na tem forumu. V tej temi uporabljajo besedo napuh – po njihovem je domišljav vsak, ki ni reven in ne živi tako kot oni. Z denarjem lahko pride tudi kup problemov.  Tudi ljudje iz drugačnega finančnega ozadja, vas bodo (žal) začeli drugače obravnavati.

Kok lepa zgodbica

Obožujem lepe hiše in stanovanja, ni nujno, da so nova. Da so premišljeno zgrajena, obnovljena, opremljena. Meni je to v užitek gledat in vedno najdem kakšno idejo. Tudi mi imamo radi premišljeno opremljen dom. Ne kupimo vsega naenkrat, malo po malem in nastane res lepo.

Avtorica, situacija je bedna, zmotila si se, žal. Ti nisi polna napuha, ona je predvsem polna frustracij. Boš pa kakšno bolj normalno povabila k sebi, ki bo uživala v lepih stvareh.

Ah, zagotovo ni to. Bi pač rekla zavrnila povabilo, rekla, da nima časa ipd. Poleg tega ČUTIŠ, ko je nekdo zavisten.

Drži, ne morejo skriti, tako boli.

V Sloveniji ni večjega greha, kot da imaš več kot povprečje. Ne samo materialno, vse.

In pripišejo najslabše lastnosti.

Očitno sem popolnoma neprilagojena. Ko me nekdo povabi na kavo, nikoli ne pomislim, da bi morala vzdihovati, kako čudovito hišo ima, prevohati vse kotičke hiše in se navduševati nad popolno izbiro itd. Torej sem zato zavistna, ohola, vzvišena? Res se moram sama s sabo malo pomenit.

Ne razumem zakaj bi rabila obcudovati  hišo? Mi imamo lepo hišo, pa ko pridejo obiski, se vsedejo za mizo, ne hodijo po sobah. Razen če želijo videti vse prostore, jim pokažem, drugače pa gremo v dnevno sobo in se pogovarjamo, zato so obiski, ne za gledanje hiše.