Poznam izkusnjo s hribovskimi prijateljicami. Nisem skopa, torej sem bila radodarna.  Ko pa sem dobro prodala stanovanje je bilo pa cisto vse drugace in smo zaključili zgodbo.

Zamenjala sem službo in se v kolektivu lepo ujela, sploh z eno sodelavko sva postali skoraj prijateljici. Ko je šla mimo nas,  sem ji rekla, da naj se ustavi na kavici in pecivu, spekla sem dobro pecivo. Pričakovala sem prijetno popoldne, doživela pa hladen tuš. Sicer je vedela, da imamo hišo, ampak ko je k nam prišla, se je njeno obnašanje čist spremenilo. Bila je zajedljiva, samo gledala je hišo, nič komentirala , čutila sem zavist. Hiša je lepa, velika in stara 15 let, zelo dodelana, vsak detajl je premišljen. Meni je dom v  užitek , nikoli pa nisem omenjala hiše v službi ali kazala slik, zato je očitno bila zelo presenečena. Od takrat so odnosi drugačni, niso več prijateljski, postala je dosti formalna, v bistvu sem jo izgubila. Zjutraj si pokimava, ni več skupnih kavic, kosila. Škoda da mora tako biti. Če bi to vedela, jo ne bi povabila, po drugi strani pa si mislim, da sem se o njej zmotila.