Ko si po mnenju okolice terna a se nočeš vezati

Kere teme…. zdaj že fukfehtarji sanjate kako ste zaželjeni…. lepo vas prosim…

Tvoj stil pisanja pove da so to pravljice, tip ki ima na voljo kar nekaj žensk, pa nobene ne rukne seveda obstaja ampak ne z tako softič mentaliteto ki jo imaš ti…

Spominjaš me na enega mojega pussy copatar sorodnika. Edina razlika je da on ima dominantno babnco ki ga dresira, ti pa (še) ne

Kako naj si potem razlagam trenutno stanje kot ga imam?

Govora je o skupnem življenju z žensko, ne pa o spolnih odnosih. Prosim da ne vlečeš mojih izjav izven konteksta. Kako izgleda moje spolno življenje in ostale izkušnje, se te pa čisto nič ne tiče. To ni v javni domeni in o tem ne mislim debatirat.

Pišem, ker sem se našel v precepu. Sem na točki ko odkrito povedano še sam ne vem ali bi se sploh spuščal partnerski odnos. Ne vidim ničesar dobrega v tem da bi se vezal na silo z osebo do katere ne čutim ničesar globjega.

Drugič lahko manj arogantno nastopiš, zdaj pa nehaj pizdit in si odpri en pir.

Kako si naj razlagaš trenutno stanje ki ga imaš? Jaz bi probal z kakšno mentalno motnjo, iluzijo, ali kaj podobnega…

A skupno življenje z žensko pa nima spolnih odnosov ali kako, da je to ločeno? Kaj več pa še je, nerganje babnce, ko greš na pir s kolegi in na košarko, ko pogledaš v lokalu tekmo lige prvakov ali ko hočeš zvečer v miru nažigat igre na PCju…

Ne si delat še več iluzij kot jih že imaš. Ni to dobro dolgoročno za tebe.

Dovolj bo.

Dovolj bo.[/quote]

To je vedno ko ti nekdo pove resnico ki je ne želiš slišat… takrat imaš dovolj 🙂

Dovolj bo.[/quote]

To je vedno ko ti nekdo pove resnico ki je ne želiš slišat… takrat imaš dovolj :)[/quote]

Bojim se, da ti ne vidiš razlike med podajanjem resnice in “pametovanjem”.

To je vedno ko ti nekdo pove resnico ki je ne želiš slišat… takrat imaš dovolj :)[/quote]

Bojim se, da ti ne vidiš razlike med podajanjem resnice in “pametovanjem”.[/quote]

Ti se raje boj da si kao terno pa da nimaš nič ampak si skrivoma dejansko želiš drugače ne bi odpiral take teme 🙂 ali pa si trollek

Jaz sem samska, ne mislim sicer zase, da sem terna, trenutno že ne 🙂 Pač, zavedam se določenih svojih, tudi slabih, lastnosti. Jaz itak skoraj ne srečam nikogar, ker se mi npr. ne da hodit ven, delam pa od doma, hobi ki ga imam, tu pa ne srečam nikogar na novo. No, ko pa koga srečam, pa se se npr. odločila it na kavo, z enim sicer prijaznim fantom, ampak je bil mlajši 9 let od mene, kar me itak v osnovi ne zanima, pa sem npr. v naprej povedala. Pač kava, zaradi družbe. Na kavi mi tip, ki sploh ne zgleda na videz ne vem kaj, pove, da živi v garsonjeri še z dvema članoma družine, star je pa okoli 30 let in zasluži minimalca. Česar v teh časih ne obsojam, sploh ne, obsojam pa to, da se odrasel človek ne odseli, pa tudi če s to minimalno plačo. Če hočeš odrastit, pa si dobit partnerja, pač moraš živet sam. No, taka nesamostojnost mene pri moških odbija. Tudi jaz živim sama, pa sem vedno, pa tudi če kdaj za jest nisem imela. Drugo kar mi je ta tip omenil je rekel, da sicer je nekaj punc, ki bi ga imelo. Ampak da mu nobena ni všeč vizualno in da debele ženske on ne bi imel, ker ne skrbijo zase, take pač, neaktivne, ne bi mogel imet. Mimogrede, sam je deloval kot da gleda šport samo na TV. Rekel je pa, da imel bi pa tako kot sem jaz, to pa. Pa nmam se za nekaj, ampak v naprej sem mu povedala, da pač ne iščem ne partnerja, pa sploh nič. Niti prijateljstva z moškom, po pravici povedano, ne iščem. Potem te taki nesamostojni moški (ker ni videz tisto, kar me odbija) kličejo in gnjavijo in ne dajo miru. Če ga bom iskala, naj bo nekje po osebnostni zrelosti na moji ravni, aktiven kot jaz, zaposlen in s cilji v življenju. Če bi bil boljši od mene, tak pač ni zame, to so pol nerealna pričakovanja.

Pač če hočeš nekaj po nekih določenih merilih, jih začni najprej dosegat sam. Pa s samskostjo ni nič narobe, takrat odraščaš, delaš na sebi. Če ni to potem večno, zaradi nekih tvojih omejitev v glavi…

Po mojih opažanjih v razmerjih med partnerjema bolj kot ne vedno drži tisti rek, da “gliha skupaj štriha” in prav je tako – mora biti neka stopnja ujemanja interesov med partnerjema, pa tudi po vedenju, obnašanju, načinu čustvovanja in intelektualno si morata biti vsaj približno na isti valovni dolžini, da lahko zdravo funkcionirata kot partnerja.
Stručko izvijačko tebi, zgolj zaradi teme ki bi te morda zanimala priporočam, da si prebereš Skinnerjevo in Cleesovo knjigo Družine in kako v njih preživeti. Mene je fascinirala, dosti je pripomogla k mojemu razumevanju na kakšen nezaveden način si ljudje izbiramo partnerja, pa če zraven še delaš refleksijo svojih odnosov z drugimi in drugih odnosov v svoji okolici spoznaš, da je vse v knjigi res. Dobiš lahko tudi razumevanje, zakaj je nekatera čustva enim (lahko tudi tebi) lažje pokazati in se odpreti, kot drugim.
Skozi tvoje pisanje se mi zdi, da bi te lahko uvrstila med tiste – bolj zdrave posameznike – tudi sam si enkrat omenil da prihajaš iz urejene družine, kar je veliko. Razbiram, da imaš točno tiste vrline, ki jih iščeš pri partnerkah – spoštljivost, odgovornost in razumevanje do drugih, itd.
Imaš pač izoblikovane kriterije kaj iščeš in želiš od partnerja – pa mi tvoji kriteriji sploh ne delujejo nemogoči, verjamem pa, da ti je v tem človeškem direndaju trenutno težko najdi nekoga, ki bi jim ustrezal. Ampak mislim, da jo boš – naj se sliši še tako osladno, a daj času čas. Dam ti pa prav, da po nepotrebnem ne trošiš svoje energije, če ne čutiš tiste “kemije”. Ker dokler se boš moral ti preveč prilagajati, ti ta odnos ne bo nikoli dovolj. Hkrati pa tudi ne trošiš energije tistim ženskam, ki so na koncu tako ali drugače srečne in zadovoljne (ali pač ne) tudi, če pristanejo v rokah moških ala Matkic, od katerih imajo itak samo spolne odnose (upam, da so vsaj tu potešene in zadovoljene) pa veselje do teženja, kje je njihov moški spet hodil in popival celo noč. Ker drugo v odnosu očitno ni pomembno. Hvala Matkic da nam razbijaš iluzije in nas prizemljuješ na realna tla.

Kako bo “glih skup štrihala” če je recimo tu lep primer zakaj bo lucca vedno nesrečna ali pa bo morala spremenit standarde…. če predpostavljamo tvojo logiko o glihi (razumem te) potem je njen ekvivalet tip ki dela od doma in ima hobije ki so podobni njenim ki ne vključujejo novih poznanstev…

Velika razlika je v tem, da bo on z veseljem vzel 9 let mlajšo v 90% primerov, ker to moške ne moti 🙂

In tako bo Lucca sama pri 35tih se spraševala kaj je naredila narobe ali pa bo okrivila kar moške ker noben ni pristopil 😛

Jaz predvidevam da je Lucca stara okrog 32 +/- to je običajni tak profil teh žensk… Edini plus ji lahko štejemo v tem da je samostojna, samo večino tipov to ne zanima, to bolj zanima ženske… ona pa bi nekoč želela tipa 😛

Jaz Luccin primer vidim tako: spoznala je moškega (30 let star, 9 let mlajši od nje), on zainteresiran, ona ne.
V primeru da bi bila Lucca za, bi postala par, on bi se pri njej počutil varno, saj bi si našel svojo novo nadomestno mati, ki je že dovolj odrasla in samostojna, da zna poskrbeti zase, bi pač lahko poskrbela še zanj. Za tega moškega bi rekla, da je tipičen primer maminega sinčka in je pri Lucci zaznal neko materinsko plat, ki bi skrbela zanj in njegove potrebe, kot je do sedaj skrbela njegova prava mati. Lucca pa si išče sebi podobnega – pa tu ne govorim o taki glihi, da bi oba delala od doma in imela isti hobi, ampak mogoče bolj na način, da si išče umirjenega, samostojnega moškega, ki mu ni toliko do kakšnih potovanj in avanturizma, pač pa je povsem zadovoljen tudi, ko je doma in se mu v življenju ne dogaja prav veliko sprememb. Taka gliha bi verjetno štimala.
Razlog, da je v Luccinem primeru moški zainteresiran za njo jaz vidim v tem, da smo vsi ljudje nagnjeni k temu, da bi si našli partnerje, ki bi nas izpolnjevali na področjih, ki jih sami (še) nismo dosegli, pa si jih želimo.
Kakorkoli, lahko me popraviš, imamo pa premalo vpogleda v Luccin primer, da bi lahko karkoli trdili.

Bojim se, da ti ne vidiš razlike med podajanjem resnice in “pametovanjem”.[/quote]

Ti se raje boj da si kao terno pa da nimaš nič ampak si skrivoma dejansko želiš drugače ne bi odpiral take teme 🙂 ali pa si trollek[/quote]
Ti si cel skrivoma. Saj je javno napisal, da ne želi v zvezo kar z nekom, če ne čuti kaj posebnega. Torej je logičen sklep, da si zveze želi, vendar ne kar z nekom. Trolek. 🙂

Ne more najt takega tipa, ker tak umirjen tip s podobnimi hobiji je ne bo nikol spoznal… osnovni problem takih osebkov je ASOCIALNOST… to je tisto kar jaz pridobim v gostilnah in drugje…

Če pa delaš od doma, imaš solo hobije pa to ne gre, ker si ASOCIALN… Potem pa se bo spet pri 35tih spraševala kaj je narobe. Pa dvomim da je stara okrog 30, ker to pomeni da je tip max 22, kar mi je relativno mlado… prej kakih 33, tip pa ene 24… tam od oka, pa saj lahko pove.

Problem je v tem, ker tipi njenih let, bodo raje vzeli 25 letno če bo šansa (torej verjetno tisti ki bi bili zanimivi njej v večini) ostali so pa enako asocialni 🙂

Matkic, glede tega da bo težko spoznala sebi podobnega partnerja s podobnim načinom življenja, se s tabo strinjam. Morda preko interneta ali kaj podobnega, ponavadi se tam lažje zbirajo oziroma najdejo taki, ki nimajo kaj veliko od socialnega življenja.
Aja, v svojem sporočilu je Lucca rekla, da je tip star okrog 30 let, ona pa 9 let starejša, torej je že blizu 40-ih.

@Razumem_te

Hvala za predlog čtiva. Si bom v kratkem vzel čas in prebral.

Lp!

Pol pa je tak z njo konec…

Pri skoraj 40tih, tipi zgubimo že dosti tistega kar nas poganja v skakanje za babncami, dosti je poročenih, nekateri so ločeni itd… torej pač jebat ga.

Zamujen vlak, mogoče pa se ji userje… saj ji privoščim, samo realnost je pač drugačna

Če sploh razmišljaš o zvezi z nekom, do kogar ti ni, si čisto preprosto neumen (in posledično ravno nasprotno od terne, si metek v koleno).
Pač nisi spoznal “ta prave” oziroma primerne – postavi se v vrsto. Kompatibilnost ima tukaj bolj malo, mehanizem zaljubljenosti je ziher opisan kje na netu in potem je vse odvisno samo še od sreče. Ali ti je kemija služila ali pa te je zajebala vsaj za nekaj časa.

Glede na to, koliko črnila si sposoben preliti za tako banalnost, bi prej rekla, da si tolk zakompliciran, da klica narave/kemije sploh ne slišiš več. Sprosti se vendar človek.

Meni pa je, izvijačko, najbolj padlo v oči, kako te motijo neke vaške govorice. Pa koga, če je pri zdravi pameti, zanima, kaj čvekajo neki ljudje tam okoli? Ti pa bi se odselil zaradi govoric? Bejž no. Očitno imaš neke druge probleme, ampak jaz ne morem poštekat, kaj te v bistvu muči. Da si terna, babe pa ne moreš najt? Nič posebnega. Pač ni nobena do zdaj po tvojem okusu. Ali pa ti ne po njihovem. Išči dalje. Ali pa te daje tisto, kar je opisovala lucca. Da posegaš po rangu, ki tebi ni dosegljiv? To je namreč precej pogost pojav: tip mal predebel, len, nešportnega videza, s slabimi zobmi, mogoče še škrt, polpismen, pričakuje: mlado, lepo, bistro, čvrstega telesa, prelepega zobovja, pa še vdana, podrejena gospodinja mora bit. Ha!

Meni se pa večina odgovorov tukaj zdi točno tako okolje, v katerem živi avtor: bebavo, neinteligentno, podrejeno trenutnim impulzom. Količkaj razumen človek v takem okolju res ne more živeti.

Manjše skupnosti so pač jeba. V njih glavno vlogo igrata produkcija (kmetovanje) in reprodukcija (osemenjevanje), torej delo in seks. Manjše skupnosti čutijo močno povezavo med tema dvema: ker delam (za skupnost), sem upravičen (ali dolžan) do seksa v skupnosti kot povračilo za delo, seks si pa lahko samo zaslužim z delom. Ko nekdo torej noče seksat vaških bunk, se supnost vznemiri, ker to razume kot izneverjanje delu za skupnost, kot nekaj, kar ogroža blaginjo skupnosti. Pregovor pravi, da kdor ne dela, naj ne je (jesti=seksati), zmeda pa nastane, ko nekdo noče jesti njihove hrane! Takrat skupnost v take posamezniku vidi zle namene in se skuša zavarovati tako, da te zle namene razkrinka vnaprej = z obrekovanjem in čenčanjem. Z obrekovanjem se skuša skupnost zaščititi, kajti najbolj jo plaši nekaj, česar ne pozna. Zato mora o tem oz. takem človeku “vse vedeti”. To je pač obrambni mehanizem skupnosti, kakor je seveda obrambni mehanizem ta, da ve vse o tem, kdo s kom seksa.

Kdor se ne vklopi v ta primitivni mehanizem kohezije skupnosti, postane ali vaški posebnež ali izobčenec. Rešitev je edinole selitev v večje mesto. Večje! Ker “manjše slovensko mesto” je še hujše klanje pri živem telesu! Tam jim ponavadi še kaki nacionalizmi in patriotizmi udarjajo ven.

Mimogrede, knjiga “Družine in kako v njih preživeti” se je meni zdela dolgočasna in nič posebej razsvetljujoča. Pa dobro, vsak po svoje. Zelo dober vpogled v slovensko mentaliteto “manjšega kraja” pa daje en odličen roman, “Kronosova žetev” Mojce Kumerdej! Obsežna knjiga, a ko se po parih straneh navadiš branja, je super! Slovensko ljudstvo je prikazano točno tako, kot to doživlja Stručko izvijačko, s tem da se lahko zraven fajn smeješ!

Za tako je dovolj samo status pa denar. Zobje si lahko nove izdela, polpismenost nima veze, če ma status, pa če je bogat mu ni treba delat hodt, niti za postavo skrbet.

Edino in bistveno kar bi te trenutno moralo zanimat, je delo na sebi. Predvsem ugotovi, zakaj se ti to dogaja?
Kako to, da če si sam tako “dodelan” (veš, kaj si želiš, kaj so tvoje vrednote in kaj si želiš od drugih, torej podobno..), privlačiš oz.ves čas padaš v odnose z ljudmi, ki niso nič od tega, kar tebi ustreza?
To nekako ne gre skupaj.
Ali nisi ti sam to, kar si zase prepričan da si, ali pa poskusi iz teh odnosov, druženj, spoznavanj, ugotoviti, kaj ti kažejo, želijo povedat. Namreč ponavadi privlačimo zrcalno sliko nas samih, oz.tistega kar nam samim manjka, nismo (še) razrešili, dodelali, predelali.
Čisto banalno:
Človek, ki je znotraj sebe v osnovi zadovoljen bo težko pritegnil pozornost zamorjenih, negativno nastrojenih, zafrustriranih ljudi. Negativcem bo tak človek morda zanimniv, zadovoljnemu človeku, ki ve kaj si želi, pa ponavadi ne.

Ne vem, ko berem tvoj mail, je toliko enih kontradiktornosti, da se mi zdi, da nisi povsem iskren do sebe. Ali pa se še ne poznaš dovolj?

Zato ti je ena zgoraj že fajn svetovala; sprosti se, spoznavaj sebe, in se ne obremenjuj z drugimi toliko, kakšni so, kakšni bi morali biti, in zakaj so takšni kot so.
Lahko spreminjaš samo sebe, svoj pogled na sebe in druge, ostali pa imajo svojo lastno pot, da jo spreminjajo, oblikujejo, nadgradijo al pa degradirajo.
Zakaj sploh tolikšno obremenjevanje z drugimi in kaj si drugi mislijo?

Ko se prenehaš obremenjevati z drugimi, in s svojimi pričakovanji do njih, pri sebi veš da si delal in delaš v skladu s svojimi vrednotami, načeli, lahko tudi lažje sprejmeš odziv ljudi, okolice (ne glede, kakšen je, veš da je to njihov pogled, mišljenje, “problem” in ne tvoj).

Ne bom ugibal gleda avtorju. Lahko pa povem, da ce se clovek razlikuje od mentalitete, razmisljanja in vrednot, ki so zakoreninjene v okolju kjer se giblje in zivi, da je edino smiselno, da se pobere stran.

V manjsih krajih, in z izjemo par mest, so v Sloveniji sami manjši kraji, si lahko “drugacen” le, ce se izoliras do te mere, da te boli tista stvar za prakticno vse okoli tebe. Skratka, nobenega ne jebe.s pet posto. To pa je za produktivne clane druzbe prakticno neizvedljivo.

In ti, ki pravis da privlacimo sebi podobne, vedi, da nima vsak v vsaki vasi sebi podobnih.

Ne bom ugibal gleda avtorju. Lahko pa povem, da ce se clovek razlikuje od mentalitete, razmisljanja in vrednot, ki so zakoreninjene v okolju kjer se giblje in zivi, da je edino smiselno, da se pobere stran.

V manjsih krajih, in z izjemo par mest, so v Sloveniji sami manjši kraji, si lahko “drugacen” le, ce se izoliras do te mere, da te boli tista stvar za prakticno vse okoli tebe. Skratka, nobenega ne jebe.s pet posto. To pa je za produktivne clane druzbe prakticno neizvedljivo.

In ti, ki pravis da privlacimo sebi podobne, vedi, da nima vsak v vsaki vasi sebi podobnih.[/quote]

Seveda, je smiselno, da se pobere iz okolja, ki ni produktivno, tako in drugače. A če se avtor tudi sam ne bo spremenil, v smislu bolj iskrenega pogleda vase, dokler ne bo ugotovil, da ni vse črno belo, da niso vsi debilni, butasti, zagrenjeni, škodoželjni ipd., on pa “razsvetljen”, se mu bo v večjem mestu, dogajalo, če ne enako, potem zelo podobno.
Potem bo spet jok, “zakaj se mi to POVSOD dogaja”?

Je pa še nekaj; če je introvert, bo ugotovil, da bo verjetno v manjšini, kamorkoli, v katerokoli velemesto bo prišel. Introverti cenijo poglobljen odnos z drugimi in teh je dejansko presenetljivo malo. Žal.
V primeru, da pa je bolj ekstroverten, in mu je dovolj površinsko druženje z ljudmi, pa verjamem, da prej ko slej ne bo preveč “osamljen”.

In ja, privlačimo sebi podobne. Stojim za tem.
V vsaki vasi jih morda ni, so pa definitivno povsod ljudje, ki jih oz.nas privlačijo.
In to so ljudje, ki so se “zataknili” ali pa so po rasti, ali pa imajo podobne izkušnje iz primarne družine, kot mi sami.
Privlači nas znano, podobno, “domače”. Lahko je na prvi pogled in na vzven tak človek čisto nasprotje nam, a ko ga bolje spoznaš, ugotoviš, da je njegov “vzorec” (karma če hočeš) zelo podeben tvojemu.

In da rečeš, da si tako edinstven in unikaten, da ni nobenega podobnega tebi, je navadno zanikanje in strah pred spremembami.
Izgovor, da ostaneš na mestu, tak kot si, tam kjer si.

Introvertov je malo? Kašna zajebancija je zdej to. Bi reku da je glih teh največ, še posebi v tem času z vso to elektroniko, pa socialnimi omrežji. Vsi se neki za računalniki, iphoni skrivajo.

Napačno karakteriziraš introvertnost.
Introvertom ni do non stop objavljanja vsega iz osebnega lajfa na FB, lajkanja vsake neumnosti, popanja isebnih slikc v 1001 dolgočasni pozi na instagramu, selfijev na vsakem vogalu ipd.
To so novodobni ekstroverti. Le da niso v živo ampak preko teh.napravc.
Introverte boli k…za selfije, lajke na FB..in kdo kje kaj je, pije, s kom..in pravtako nima potrebe sam izpostavljat sebe vsakemu mimoidočemu na internetu.

Tko da, ja..trenutno so v svetu medijev, big brother in raznih kmetij “popularni” ekstraverti. Vseeno, doma pred rač., na tv, al pa v živo.