V lasti (pri sebi) vaši 4,5 letniki? Moj trenutno 29,58 € in varčuje kot obseden:-).

Moja jih ima pri treh letih nekaj cez 2000 EUROV, pa nic ne varcuje. Razna darila, pa nekaj iz mesecnih pologov pa se je nabralo.

2000€ imate doma?

Nas 10 letnik ima 140€, redno varcuje in zapravlja.

Jaz sem mojemu starejšemu fantu (2,5) odprla Toli račun kmalu po rojstvu. Gor dam večino denarja, ki ga dobita oba fanta, tako da se je nabralo že kar nekaj.
Poleg tega starejši zbira kovančke – no, zdaj bo bolj težko hitro nabral poln šparovček, ker drobiž sproti porabljamo :o)

Saj na banki ima moj tudi kar zajeten kupček, ker mu mi varčujemo. Pred kakim mesecem pa si je zaželel, da bi imel nekaj denarja pri sebi in od takrat pridno zbira kovance.

Ups, sem spregledala. Ne doma! Za kaj pa malcki potrebujejo denar? Nasa je za igranje zadovoljna s papirnatim.

Potem pa mi nismo prehitri:-). Moja mama pravi, da je še prezgodaj, da bi mu zaupali denar.

“Otrok ne sme imeti denarja nikoli pri sebi, za to poskrbijo starši in varčujejo v banki. “

Tako mi je nekoč dejala starejša gospa katere sin se je zdravil proti odvisnosti od drog, rekla je da se je to zgodilo zato, ker mu je že od malega dajala denar a ni se zanimala kje ga zapravlja.

Te besede so se mi vtisnile v spomin tako globoko da otroku ne dajemo denarja za zapravljati, vse kar dobi in prihrani nesemo na banko in v 9-ih letih je recimo moj sin privarčeval že okrog 10.000€ in na njega sem zelo ponosna.

Da je 9-letnik navarčeval 10.000 eurov, nimaš biti kaj dosti ponosna nanj, saj ima po moje sam bolj malo prstov zraven pri tem varčevaju?!

Kaj pa žepnina? Mu je ne dajete? Midva z bratom sva jo dobivala od prvega razreda oš, starši niso nikoli kontrolirali kje in zakaj jo porabiva. Pa nobeden od naju ni odvisnik.

Tudi meni se zdi tako prav. Mali otroci male potrebe, veliki velike. Midva imava v mislih studij, vozniski izpit…

Ta denar je privarčeval popolnoma sam, večkrat je izrazil željo da bi namesto igrač dobil raje denar, seveda je dobil tudi igrače a je zelo skrben deček in vsak tolar in evro smo vedno morali nesti na banko še isti dan ko ga je dobil. Tudi z možem sva navajena varčevati in iz malega narediti veliko. Zgled je dobil pri nama. Seveda mu vsak mesec dava tudi žepnino in kmalu gremo na banko.

Lep večer tudi tebi.

Naš ( 4 leta) ima privarčevano oz. na banki 35.000€
Da ne bo pomote. Nismo mi tako pridni za varčevanje, ampak to mu je dala nona tako, da tukaj jaz pri tem nimam nič samo pooblastilo in to je to. Drugače pa mož vsak mesec mu nakaže na njegov račun cca. 10.000 sit. Sem še vedno v tolarjih. Oooohoooo, če bi bil to moje denar bi ga verjetno že zapravila hahaha:))) Jaz sem pridna za porabiti dinarčke:)))
lp,

ojoj, punce, ste mi pa dale mislit. naši otroci imajo očitno čisto preškrte starše, stare starše, tete, strice…namreč, pri nas ne dobivamo denarja (res izjemoma) in tako nimamo kaj dat varčevat. sva se pred časom odločila z možem, da jim dajeva na stran otroški dodatek, kaj več pa res ne.
saj jim kupiva prav vse, kar potrebujejo, niso lačni, žejni, so oblečeni ;-)sama nisem ravno navdušena nad žepnino, vsaj pri teh starostih še ne (skoraj 8,5 in 2 leti), mogoče kdaj kasneje. ima starejša dama nekje okrog 20 eurov v denarnici, srednji 10, najmlajši pa 0 😉

Moja nima nič.

Oh metka saj nimamo preškrtih starih mam – samo prerevne so. Še mi jim moremo pomagati skozi mesec.

Starejši ( 12 let ) nima žepnine in tudi ni izrazil želje po njej. Očitno nima želja oziroma si jih nadomesti na drugačen način npr. naredi si sam.

Hobi glede planinarjenja pa ne smatram, da mora plačevati sam, ampak kot družina smo dolžni poskrbeti za varno opremo.

zalika, saj tisto o škrtosti ni bilo mišljeno dobesedno 😉 meni se enostavno ne zdi potrebno dajat otroku denarja, vsaj v tako enormnih količinah, kot so omenjene zgoraj, ne.

kot si napisala tudi sama, smo starši dolžni otrokom nuditi varnost (pri vas oprema), hrano, ljubezen, ne pa milijone na računih…. ko jih bodo znali samo zaslužiti, jih bodo tudi bolj cenili, o tem sem prepričana.

glede denarja za darila, je pa moje mnenje tako, da še vedno bolj podpiram, da se da denar namesto kupov plastike, pa se porabi, ko otrok kaj večjega potrebuje. komaj letos sem moji mami uspela dopovedati, da se doma utapljamo v plastiki in kiču in da otroci nič ne rabijo, pa je za vsakega namenila nekaj denarja in moram reči, da sem bila ful vesela, ker smo jim čez čas iz tega denarja kupili fajn stvari, seveda pa smo jim povedali, od koga je prišlo in da je to pravzaprav njihovo darilo za rojstni dan 😉

Zelo zanimivo: v Nemčiji so naredili raziskavo, ki je pokazala, da obstaja kar velika odvisnost med denarjem in uspešnostjo v šoli. Večjo žepnino ko imajo otroci, manjša je verjetnost, da bodo naredili maturo oz. sploh kaj študirali naprej.

To vidim tudi v svoji okolici: takoj ko pridejo do denarja, je šola na stranskem tiru. Ne pri vseh sicer, ampak pri veliki večini pa.

Naša ima skoraj osem let in ima v denarnici trenutno okrog 2 evra, ker si je ravno kupila nekaj večjega, za kar je kar nekaj časa varčevala 😉 Redne žepnine ne dobiva, ji pa vsake toliko, če vidim, da se trudi, dam nekaj centov, mogoče celo kakšen evro, nekaj primakneta še dedi in babi pa je.

Jaz sem pa mnenja, da je treba otroka od malega navajati na denar.

Mi dajemo zepnino ze od … ne vem tocno, ampak ze kar lep cas. S tem smo navadili otroka, da ce si kaj zeli, si sam kupi, ce zepnina ne zadostuje, si prispara in ko se dovolj nabere, potem tisto kupi.
Tudi ko gremo na dopust, dobi ekstra denar za cas dopusta. Ce bo prvi dan vse porabil za sladoled in na stantih, bo do konca dopusta brez denarja, ce si bo pa razporedil, bo imel za ves cas morja. Prvic je res vse porabil, zdaj pa kar lepo pride skozi dopust.
Ravno tako, kot je potrebno otroke nauciti, kako se oblecejo, kako se umijejo, kako se obujejo itd., jih je potrebno nauciti, kako se ravna z denarjem. In to se uci tako kot vse ostalo, s primerom in prakso.

Jaz nisem nikoli, dokler nisem šla prvič delat kot srednješolka med počitnicami, imela svojega denarja, sploh pa ne v količinah, o katerih tu nekatere govorite.
Pa sem potem ravno tako, če ne še bolj, znala razpolagati z njim, ko sem ga dobila.
Tudi žepnine nisem nikoli imela, starši so mi pač dajali denar za tisto, za kar sem ga potrebovala in ne kar neke vsote vnaprej.
Ko sem pa šla na faks in imela štipendijo, se je pa priliv z njihove strani sploh nehal, plačevali so mi edino študentski dom in dajali denar za bone, vse ostalo – svoje bivanje v Lj – sem si financirala sama.
Posledica tega danes je ta, da se zavedam, da mi nič ne bo padlo z neba, ampak si bom vse morala prislužiti in kupiti sama.
Pa mi čisto nič ne manjka.

Pri nas 6 letnici dajemo 4€žepnine, ki jo porabi za svoje zadeve (nalepke, sladkarije, če prihrani kaj pa si kupi kakšno večjo stvar), začeli smo pred enim letom. Za denar, ki ji ga kdo pokloni, pa se zmenimo za kaj ga bo porabila (oblekice, knjige – stvari, ki jih pač potrebuje). ne zdi se mi smotrno, da bi varčevala večje količine denarja. Tudi denar, ki ga dobita mlajša dva, porabimo namensko zanju in ga ne polagamo na poseben račun.
Tudi meni starši niso posebej nalagali denarja, dobila sem kolikor sem pač potrebovala. Štipendijo sem dobivala v srednji šoli in na fakulteti in s tem sem pokrivala stroške prevoza in nakupa knjig, če so bile potrebe večje kot zmožnosti smo se pogovorili in če je bilo potrebno sem tisto dobila.