Koliko denarja za darilo za birmo?
No, meni osebno je že to velika in ogromna neumnost in nebuloza, da ima nekdo kar več botrov, pa krst, pa obhajilo, birma, poroka in potem še otroka krsti in je spet nov boter…
Mislim, če en boter ni dovolj dober za vse, kaj ga potem sploh izbereš????
Če je že nekdo krstni boter, predvidevam da je bližnji sorodnik in da je to dete botru nečak. Torej ne gre za tam enega otroka, ampak zelo bližnjega. Moji botrčki niso moji nečaki, pa jim za RD poklonim darila v vrednosti 50€, enako kot nečakom. Torej za en tak velik dogodek, vsaj birma naj bi bila velika stvar, bi podarila nekaj v višji vrednosti.
Če računaš še, da gre pri birmah tudi za strošek gostilne in kosila, če gresta dva, mož in žena, potem bi jaz čisto matematično preračunala: 50€ (kot darilo tako ali tako) plus strošek kosila in bi dobila znesek, ki bi ga podarila v gotovini, zraven pa bi kupila še kakšno malenkost, saj menda veste, kaj nečaka zanima in ima rad, lahko kaj za par €, lahko 15-20, pač nekaj, kar mu bo všeč in bo zanj uporabno.
Večini sosedov se fučka kam mi hodimo in v kaj mi verjamemo. In še bolj je vseeno meni, kaj si oni o meni mislijo in govorijo. zanimivo pa je, da v tem okolju veljamo za eno bolj spoštovanja vrednih družin, pa gre za blokovsko naslje sredi Ljubljane.
Moji otroci imajo glavo na svojem mestu, pa srce tudi. So izobraženi in imajo o stvareh izdelano mnenje, kar ga ti, ki samo kokorikaš, nikoli ne boš imel. O tvojem mnenju o moji omejenosti pa raje ne bi. si preveč odvisen od tega kar delam. Če še nisi, pa še boš.[/quote]
Ccc, tole dvoje pa ne gre skupaj. Kako pa veš, da vas tako spoštujejo?
Sicer pa ja, že 30 let nazaj, ko sem šla jaz k birmi, sem šla z veseljem, pa ne zaradi zakramenta, predvsem zaradi želje po birmanskem darilu. Kako je danes ne vem, ker po birmi nisem hodila več v cerkev, ker mi ni bilo treba.
Pa sem prepričana, da si še vedno 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} birmancev izbere za botra kakega bolj bogatega v žlahti.
če si verna in siliš otroka k birmi, zakaj pa se ti poročiš cerkveno? raje živiš v grehu? :)))[/quote]
Haha
Imamo dva otroka. Eden se je odločil hoditi k verouku, drugi ne.
Ji pač nisva prepovedala obskovati verouka in opraviti zakramentov, če je to želela. Niso pa v cerkvi komplicirali, da midva “živiva v grehu”. 
mene boli, da ste verniki tak zavrti, da verjamete v neke pravljice, ki bi naj v današnjem času že preživele … cerkev je eno veliko sranje, hinavščina, nateg, … pedofilija, pobiranje denarja, …[/quote]
…cerkev, v katero hodim jaz, pa mi je dala neizmerno veliko. In daje nam, kot družini, daje mojim otrokom, daje našim prijateljem. Žal mi je, da si tako nasedel propagandi in stereotipom, ki se širijo naokoli. V resnici je v cerkvi marsikaj vredno obsojanja, ampak je bistveno več tistega, kar je samo za pozdravit in posnemat na vsakem koraku. meni je žal za vse tiste, ki narobe delajo, še bolj mi je pa žal za vas, ki mislite, da je to vse, kar Cerkev premore. Ker se motite.
mene boli, da ste verniki tak zavrti, da verjamete v neke pravljice, ki bi naj v današnjem času že preživele … cerkev je eno veliko sranje, hinavščina, nateg, … pedofilija, pobiranje denarja, …[/quote]
…cerkev, v katero hodim jaz, pa mi je dala neizmerno veliko. In daje nam, kot družini, daje mojim otrokom, daje našim prijateljem. Žal mi je, da si tako nasedel propagandi in stereotipom, ki se širijo naokoli. V resnici je v cerkvi marsikaj vredno obsojanja, ampak je bistveno več tistega, kar je samo za pozdravit in posnemat na vsakem koraku. meni je žal za vse tiste, ki narobe delajo, še bolj mi je pa žal za vas, ki mislite, da je to vse, kar Cerkev premore. Ker se motite.[/quote]
a lahko našteješ, kaj ti cerkev daje? res me zanima
mene boli, da ste verniki tak zavrti, da verjamete v neke pravljice, ki bi naj v današnjem času že preživele … cerkev je eno veliko sranje, hinavščina, nateg, … pedofilija, pobiranje denarja, …[/quote]
naj te boli (karkoli že) za tvoje
pa nauči se na izusta, da je verjeti eno verovati pa drugo. in verniki verujejo
mene boli, da ste verniki tak zavrti, da verjamete v neke pravljice, ki bi naj v današnjem času že preživele … cerkev je eno veliko sranje, hinavščina, nateg, … pedofilija, pobiranje denarja, …[/quote]
…cerkev, v katero hodim jaz, pa mi je dala neizmerno veliko. In daje nam, kot družini, daje mojim otrokom, daje našim prijateljem. Žal mi je, da si tako nasedel propagandi in stereotipom, ki se širijo naokoli. V resnici je v cerkvi marsikaj vredno obsojanja, ampak je bistveno več tistega, kar je samo za pozdravit in posnemat na vsakem koraku. meni je žal za vse tiste, ki narobe delajo, še bolj mi je pa žal za vas, ki mislite, da je to vse, kar Cerkev premore. Ker se motite.[/quote]
Prosim povej…kaj npr. ti daje cerkev…
Moji sorodniki so zelo verni in govorijo podobo kot ti…ko pa se pojavi vprašanje ki sem ti ga postavila pa…je odgovor…da to moraš sama videti, izkusiti, občutiti…
Ko sem bila otrok, mi je cerkev vzela proste sobote ker sem MORALA k verouku, vzela mi je proste nedelje, ker smo MORALI k maši…dala mi pa je …hmmm…ne spomnim se nobene pozitivne stvari.
…cerkev, v katero hodim jaz, pa mi je dala neizmerno veliko. In daje nam, kot družini, daje mojim otrokom, daje našim prijateljem. Žal mi je, da si tako nasedel propagandi in stereotipom, ki se širijo naokoli. V resnici je v cerkvi marsikaj vredno obsojanja, ampak je bistveno več tistega, kar je samo za pozdravit in posnemat na vsakem koraku. meni je žal za vse tiste, ki narobe delajo, še bolj mi je pa žal za vas, ki mislite, da je to vse, kar Cerkev premore. Ker se motite.[/quote]
Prosim povej…kaj npr. ti daje cerkev…
Moji sorodniki so zelo verni in govorijo podobo kot ti…ko pa se pojavi vprašanje ki sem ti ga postavila pa…je odgovor…da to moraš sama videti, izkusiti, občutiti…
Ko sem bila otrok, mi je cerkev vzela proste sobote ker sem MORALA k verouku, vzela mi je proste nedelje, ker smo MORALI k maši…dala mi pa je …hmmm…ne spomnim se nobene pozitivne stvari.[/quote]
dala ti je zasmrajen zrak v mrzli cerkvi
…cerkev, v katero hodim jaz, pa mi je dala neizmerno veliko. In daje nam, kot družini, daje mojim otrokom, daje našim prijateljem. Žal mi je, da si tako nasedel propagandi in stereotipom, ki se širijo naokoli. V resnici je v cerkvi marsikaj vredno obsojanja, ampak je bistveno več tistega, kar je samo za pozdravit in posnemat na vsakem koraku. meni je žal za vse tiste, ki narobe delajo, še bolj mi je pa žal za vas, ki mislite, da je to vse, kar Cerkev premore. Ker se motite.[/quote]
Prosim povej…kaj npr. ti daje cerkev…
Moji sorodniki so zelo verni in govorijo podobo kot ti…ko pa se pojavi vprašanje ki sem ti ga postavila pa…je odgovor…da to moraš sama videti, izkusiti, občutiti…
Ko sem bila otrok, mi je cerkev vzela proste sobote ker sem MORALA k verouku, vzela mi je proste nedelje, ker smo MORALI k maši…dala mi pa je …hmmm…ne spomnim se nobene pozitivne stvari.[/quote]
Ti bom odgovorila, čeprav tvegam, da se bo marsikaj nesramnega usulo po meni.
Hoje v cerkev ne jemljem kot nekaj, kar me ovira, moti, mi jemlje, ampak kot poseben privilegij. Nedelje so z nedeljsko mašo še lepše, ne pa ovirane… In k maši lahko grem tudi ob 6h zjutraj, in sem do izleta že pripravljena, če že. Zelo rada grem k maši tudi čez teden, če le utegnem. Zame to predstavlja obisk pri Bogu doma.
Kot otrok mi je bila podana globoka osebna vera mame in očeta. Bila sta prezpogojno poštena in dobra. Zdaj imam žal le še očeta.
Kot mladostnica sem zavzeto in z velikim veseljem hodila k verouku in pela v zboru. V študentskih letih sem obiskovala študentski verouk, kjer sem bila deležna edine resne izvendružinske vzgoje mene kot odrasle najstnice. Vse kar v osnovi sem, je dozorelo takrat.
Z možem sva hodila v šolo za zakon, ki naju je izjemno dobro pripravila na skupno življenje. v resnici ni teme, ki je ne bi ravno ob vspodbudi te skupine pošteno obdelala. Glede na to, da sva srečno poročena prek 25 let, to nekaj pomeni. Zdaj hodiva v eno od zakonskih skupin, kjer se redno druživa s svojimi najboljšimi prijatelji. Tudi otroci prijateljujejo.
Med najinimi prijatelji je par duhovnikov, ki so najini najboljši svetovalci. Nekateri od njih so nama izdatno pomagali tudi v času nekaj hujših stisk. Tudi finančnih. Za kar sva izjemno hvaležna.
Otroci so aktivni v veroučnih skupinah, zborih, pri skavtih, hodijo (oz. so jo že končai) v katoliško šolo…
Evo, to so samo nekatere zunanje stvari, ki mi jih daje cerkev.
Notranje pa moraš, kot so ti že povedali, doživet. Mene in moje vera močno osrečuje.
Prosim povej…kaj npr. ti daje cerkev…
Moji sorodniki so zelo verni in govorijo podobo kot ti…ko pa se pojavi vprašanje ki sem ti ga postavila pa…je odgovor…da to moraš sama videti, izkusiti, občutiti…
Ko sem bila otrok, mi je cerkev vzela proste sobote ker sem MORALA k verouku, vzela mi je proste nedelje, ker smo MORALI k maši…dala mi pa je …hmmm…ne spomnim se nobene pozitivne stvari.[/quote]
Ti bom odgovorila, čeprav tvegam, da se bo marsikaj nesramnega usulo po meni.
Hoje v cerkev ne jemljem kot nekaj, kar me ovira, moti, mi jemlje, ampak kot poseben privilegij. Nedelje so z nedeljsko mašo še lepše, ne pa ovirane… In k maši lahko grem tudi ob 6h zjutraj, in sem do izleta že pripravljena, če že. Zelo rada grem k maši tudi čez teden, če le utegnem. Zame to predstavlja obisk pri Bogu doma.
Kot otrok mi je bila podana globoka osebna vera mame in očeta. Bila sta prezpogojno poštena in dobra. Zdaj imam žal le še očeta.
Kot mladostnica sem zavzeto in z velikim veseljem hodila k verouku in pela v zboru. V študentskih letih sem obiskovala študentski verouk, kjer sem bila deležna edine resne izvendružinske vzgoje mene kot odrasle najstnice. Vse kar v osnovi sem, je dozorelo takrat.
Z možem sva hodila v šolo za zakon, ki naju je izjemno dobro pripravila na skupno življenje. v resnici ni teme, ki je ne bi ravno ob vspodbudi te skupine pošteno obdelala. Glede na to, da sva srečno poročena prek 25 let, to nekaj pomeni. Zdaj hodiva v eno od zakonskih skupin, kjer se redno druživa s svojimi najboljšimi prijatelji. Tudi otroci prijateljujejo.
Med najinimi prijatelji je par duhovnikov, ki so najini najboljši svetovalci. Nekateri od njih so nama izdatno pomagali tudi v času nekaj hujših stisk. Tudi finančnih. Za kar sva izjemno hvaležna.
Otroci so aktivni v veroučnih skupinah, zborih, pri skavtih, hodijo (oz. so jo že končai) v katoliško šolo…
Evo, to so samo nekatere zunanje stvari, ki mi jih daje cerkev.
Notranje pa moraš, kot so ti že povedali, doživet. Mene in moje vera močno osrečuje.[/quote]
Hm, glede na to, da se pri vas vse vrti okrog cerkve in vere…. bi sploh znala živeti sama s seboj? Ali vedno rabiš nekoga, ki te bo usmerjal??
Kot otrok ….. verouk, maše, zbor, nato študentski verouk, zakonske posvetovalnice, seveda z župnikom, sedaj zakonske skupine, spet v cerkvi, župniki za prijatelje, otroci copy-past vaju in cerkve…. Sta vidva prepričana, da ni kakšnega zaplodil župnik?
Ker očitno niti kosila ne znaš skuhati, brez posvetovanja z maškaro.
Vi ste enih tistih familij, brez svojega jaza, brez hrbtenice, idealne ovčke, čudovite glave za tedensko šamponirane z verskim sranjem.
kako močno so ti morali kot otroku že pri rojstvu vcepiti to versko ponižnost?
Vidva z možem seveda da funkcionirata, ob tolikem vmešavanju cerkve v vajino življenje niti ne vesta kdo sta!
Po moje bi se z ukinitvijo cerkve v trenutku spremenila v dva zombija!
Ti bom odgovorila, čeprav tvegam, da se bo marsikaj nesramnega usulo po meni.
Hoje v cerkev ne jemljem kot nekaj, kar me ovira, moti, mi jemlje, ampak kot poseben privilegij. Nedelje so z nedeljsko mašo še lepše, ne pa ovirane… In k maši lahko grem tudi ob 6h zjutraj, in sem do izleta že pripravljena, če že. Zelo rada grem k maši tudi čez teden, če le utegnem. Zame to predstavlja obisk pri Bogu doma.
Kot otrok mi je bila podana globoka osebna vera mame in očeta. Bila sta prezpogojno poštena in dobra. Zdaj imam žal le še očeta.
Kot mladostnica sem zavzeto in z velikim veseljem hodila k verouku in pela v zboru. V študentskih letih sem obiskovala študentski verouk, kjer sem bila deležna edine resne izvendružinske vzgoje mene kot odrasle najstnice. Vse kar v osnovi sem, je dozorelo takrat.
Z možem sva hodila v šolo za zakon, ki naju je izjemno dobro pripravila na skupno življenje. v resnici ni teme, ki je ne bi ravno ob vspodbudi te skupine pošteno obdelala. Glede na to, da sva srečno poročena prek 25 let, to nekaj pomeni. Zdaj hodiva v eno od zakonskih skupin, kjer se redno druživa s svojimi najboljšimi prijatelji. Tudi otroci prijateljujejo.
Med najinimi prijatelji je par duhovnikov, ki so najini najboljši svetovalci. Nekateri od njih so nama izdatno pomagali tudi v času nekaj hujših stisk. Tudi finančnih. Za kar sva izjemno hvaležna.
Otroci so aktivni v veroučnih skupinah, zborih, pri skavtih, hodijo (oz. so jo že končai) v katoliško šolo…
Evo, to so samo nekatere zunanje stvari, ki mi jih daje cerkev.
Notranje pa moraš, kot so ti že povedali, doživet. Mene in moje vera močno osrečuje.[/quote]
Hm, glede na to, da se pri vas vse vrti okrog cerkve in vere…. bi sploh znala živeti sama s seboj? Ali vedno rabiš nekoga, ki te bo usmerjal??
Kot otrok ….. verouk, maše, zbor, nato študentski verouk, zakonske posvetovalnice, seveda z župnikom, sedaj zakonske skupine, spet v cerkvi, župniki za prijatelje, otroci copy-past vaju in cerkve…. Sta vidva prepričana, da ni kakšnega zaplodil župnik?
Ker očitno niti kosila ne znaš skuhati, brez posvetovanja z maškaro.
Vi ste enih tistih familij, brez svojega jaza, brez hrbtenice, idealne ovčke, čudovite glave za tedensko šamponirane z verskim sranjem.
kako močno so ti morali kot otroku že pri rojstvu vcepiti to versko ponižnost?
Vidva z možem seveda da funkcionirata, ob tolikem vmešavanju cerkve v vajino življenje niti ne vesta kdo sta!
Po moje bi se z ukinitvijo cerkve v trenutku spremenila v dva zombija![/quote]
Saj sem vedela, da me večina ne bo razumela. Še kako dobro znam(o) funkcionirati! Meni vera pomeni, kar tebi šport, ali koncert, ali vrt, ali branje, ali kvačkanje. A bi ti znal funkcionirat brz dvakrat tenedskega fitnesa?(To je le figuralno, ker je na monu tričetrt takih, ki ne morejo)
Ali se ti nikoli o ničemer z nikomer ne posvetuješ? No, midva o zelo pomembnih stvareh se, da pa boš lažje razumel – to so ene tri stvari na pet let. Imava pa kar nekaj prijateljev, ki jim toliko zaupava, da jih upava prositi za nasvet. Niso samo duhovniki med njimi. Imajo pa ravno duhovniki posebno težo s svojim mnenjem. Pa ne zaradi svojega duhovništva, ampak zato, ker so zreli, odrasli, dobrnamerni in pametni ljudje.
Kakšna ponižnost? Kje jo vidiš? Sploh veš kaj je to? Sem ponosna kristjanka z dvignjeno glavo. Veljam za tisto, ki se zna najbolje postaviti zase in za svoje (tudi za kolektiv v službi).
Midva z možem še kako dobro veva kdo sva. In funkcionirava odlično! V zakonski posvetovalnici pa nisva bila še nikoli, ni bilo potrebe za to. Ne ločiš kaj to sploh je, kajne? Ti razložim?
Čudno, da ne žališ vseh teh zapitih, goljufivih in varljivih duš tukaj na MONu, ki se vsakodnevno hvalijo s svojimi podvigi. Samo mene si upaš. Ker sem kristjanka. Hm…
S svojim nestramnim žaljenjem pravzaprav poveš veliko več o sebi, kot o meni. Pa nisi naslikal prav lepe slike, veš.
Zanimivo je tudi, da si repliciral ravno in samo meni, vseh tistih zgoraj, nesramnih in resnično hudobnih pa se nisi niti dotaknil. Kaj misliš kdo ima večje probleme, jaz ali oni (ti).
Prideš kdaj k nam na kosilo? Brez posveta bom skuhala tako, da si boš do smrti oblizoval preste:))))
Bom končala, ker se mi zdi metanje časa stran dopovedovanje, da cerkev daje veliko dobrega od sebe. Seveda samo tistim, ki so toliko pri sebi, da znajo prepoznati bisere.
Hm, glede na to, da se pri vas vse vrti okrog cerkve in vere…. bi sploh znala živeti sama s seboj? Ali vedno rabiš nekoga, ki te bo usmerjal??
Kot otrok ….. verouk, maše, zbor, nato študentski verouk, zakonske posvetovalnice, seveda z župnikom, sedaj zakonske skupine, spet v cerkvi, župniki za prijatelje, otroci copy-past vaju in cerkve…. Sta vidva prepričana, da ni kakšnega zaplodil župnik?
Ker očitno niti kosila ne znaš skuhati, brez posvetovanja z maškaro.
Vi ste enih tistih familij, brez svojega jaza, brez hrbtenice, idealne ovčke, čudovite glave za tedensko šamponirane z verskim sranjem.
kako močno so ti morali kot otroku že pri rojstvu vcepiti to versko ponižnost?
Vidva z možem seveda da funkcionirata, ob tolikem vmešavanju cerkve v vajino življenje niti ne vesta kdo sta!
Po moje bi se z ukinitvijo cerkve v trenutku spremenila v dva zombija![/quote]
Saj sem vedela, da me večina ne bo razumela. Še kako dobro znam(o) funkcionirati! Meni vera pomeni, kar tebi šport, ali koncert, ali vrt, ali branje, ali kvačkanje. A bi ti znal funkcionirat brz dvakrat tenedskega fitnesa?(To je le figuralno, ker je na monu tričetrt takih, ki ne morejo)
Ali se ti nikoli o ničemer z nikomer ne posvetuješ? No, midva o zelo pomembnih stvareh se, da pa boš lažje razumel – to so ene tri stvari na pet let. Imava pa kar nekaj prijateljev, ki jim toliko zaupava, da jih upava prositi za nasvet. Niso samo duhovniki med njimi. Imajo pa ravno duhovniki posebno težo s svojim mnenjem. Pa ne zaradi svojega duhovništva, ampak zato, ker so zreli, odrasli, dobrnamerni in pametni ljudje.
Kakšna ponižnost? Kje jo vidiš? Sploh veš kaj je to? Sem ponosna kristjanka z dvignjeno glavo. Veljam za tisto, ki se zna najbolje postaviti zase in za svoje (tudi za kolektiv v službi).
Midva z možem še kako dobro veva kdo sva. In funkcionirava odlično! V zakonski posvetovalnici pa nisva bila še nikoli, ni bilo potrebe za to. Ne ločiš kaj to sploh je, kajne? Ti razložim?
Čudno, da ne žališ vseh teh zapitih, goljufivih in varljivih duš tukaj na MONu, ki se vsakodnevno hvalijo s svojimi podvigi. Samo mene si upaš. Ker sem kristjanka. Hm…
S svojim nestramnim žaljenjem pravzaprav poveš veliko več o sebi, kot o meni. Pa nisi naslikal prav lepe slike, veš.
Zanimivo je tudi, da si repliciral ravno in samo meni, vseh tistih zgoraj, nesramnih in resnično hudobnih pa se nisi niti dotaknil. Kaj misliš kdo ima večje probleme, jaz ali oni (ti).
Prideš kdaj k nam na kosilo? Brez posveta bom skuhala tako, da si boš do smrti oblizoval preste:))))
Bom končala, ker se mi zdi metanje časa stran dopovedovanje, da cerkev daje veliko dobrega od sebe. Seveda samo tistim, ki so toliko pri sebi, da znajo prepoznati bisere.[/quote]
Jaz pa te, vas občudujem. Res!! Kančka cinizma ni v tem.
To meni manjka. Vera, upanje, sprostitev, notranji mir. Vse to, kar tebi daje vera v Boga in cerkev.
Bravo!!
